Skoči do osrednje vsebine

Za razvoj profesionalnega in rekreativnega športa je potrebna kakovostna športna infrastruktura, tako v obliki športnih objektov kot površin za šport v naravi.

Športno infrastrukturo sestavljajo javni in zasebni športni objekti ter površine, ki so namenjene šolski športni vzgoji, športni vadbi in tekmovanjem, rekreativnem športu, turizmu, zdravstvu in prireditvam. Med športne objekte in površine štejemo športne dvorane, atletske in nogometne stadione, bazene in kopališča, pokrita drsališča, smučišča in posebne smučarske objekte, golf igrišča ter druge športne objekte in površine.

Cilji na področju športne infrastrukture

Strategije, cilji in ukrepi na področju športa so opredeljeni v Nacionalnem programu športa za obdobje med leti 2014 in 2023 (NPŠ). Po NPŠ mora biti na prebivalca zagotovljeno minimalno 0,35 m2 pokritih vadbenih prostorov in 3,2 m2 nepokritih vadbenih prostorov.

V preteklih desetletjih smo zagotovili dobre infrastrukturne pogoje za športno udejstvovanje, zato so naši strateški cilji usmerjeni predvsem v učinkovito izrabo mreže športnih objektov, njeno izpopolnjevanje ter gospodarno upravljanje s športnimi objekti, vzdrževanje zgrajenega in posodobitev zastarelega ter izkoriščanje naravnih danosti Republike Slovenije v skladu z načeli trajnostnega razvoja.

Spodbujamo tudi vključevanje zasebnih športnih objektov v obstoječo mrežo in povezovanje z drugimi družbenimi področji in zasebnim sektorjem pri gradnji in uporabi športnih objektov. Želimo si povečati kakovost in število javno dostopnih športnih površin tako v urbanem okolju (otoki športa za vse, trimske steze, zunanja šolska in vrtčevska igrišča in podobno) kot v naravnem okolju (planinske, tekaške, kolesarske poti; naravna kopališča in podobno) ter odpraviti obstoječa nesorazmerja v obsegu vadbenih športnih površin med lokalnimi skupnostmi v največjih mestih. Naš cilj je tudi izboljšati umeščenost športnih objektov v urbano okolje in urediti poti, ki omogočajo dejaven dostop do njih (peš, s kolesom, s skirojem ali rolerji). Za kakovostni razvoj tekmovalnega športa pa načrtujemo vzpostaviti mrežo panožnih športnih centrov na različnih ravneh.

Dostopnost športa

Objekti za športno rekreacijo morajo biti dostopni vsem. Športno udejstvovanje je še posebej pomembno za zdrav razvoj otrok in mladine. Športni prostori v šolah morajo biti zato kar najbolje izkoriščeni, tako za potrebe učencev, staršev in društev ter tudi zunaj šolskih delovnih dni. Priljubljenost t.i. urbanih športov med mladimi narekuje izgradnjo športnih površin za te športe v mestnih skupnostih. Urediti je treba tudi ustrezne varne poti do športnih površin ter, v skladu z načeli trajnostnega razvoja, izkoristiti naravne danosti za šport v naravi.

Načrti gradnje prireditvenih športnih objektov morajo upoštevati povezovanje z drugimi sektorji (turizem, kultura idr.), saj ti objekti predstavljajo javni interes, ki presega področje športa. Glede na gostoto poseljenosti in druge infrastrukturne zahteve se tovrstni športni objekti gradijo načeloma v največjih mestih. Ob tem je treba upoštevati, da je za ustrezno vzdrževanje takih objektov in njihov najboljši izkoristek, potreben tudi strokovno izobražen in usposobljen kader. Pri načrtovanju športne infrastrukture bo naše osnovno vodilo trajnostno naravnan razvoj v okviru zmogljivosti okolja in naravnih virov.

Sofinanciranje športne infrastrukture

Sofinanciranje dejavnosti na področju športnih objektov in površin za šport v naravi se določi v letnih programih športa na državni in lokalni ravni. V njih so zajeti programi in področja športa, ki jih sofinanciramo v posameznem koledarskem letu, ter obseg javnih sredstev, ki jih zagotavljamo v državnem proračunu. Za leto 2020 je za investicije v športno infrastrukturo namenjeno 3.638,000 evrov.

Investicije v športno infrastrukturo po letih

Vse do leta 2010 je bilo za zagotavljanje potreb za javno športno infrastrukturo na razpolago več kot 4 mio evrov sredstev.

LETO SREDSTVA MIZŠ (v EUR)
2010 4 038 884,75
2011 1 579 333,10
2012 1 165 183,00
2013 760 945,00
2016 675 513,80
2017 735 675,66
2018 2 749 259,44
2019 3 300 000,00
SKUPAJ: 15 004 794,75

Med leti 2013 in 2016 ministrstvo ni razpisalo javnega razpisa za sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo.  

V letu 2016 je ministrstvo razpisalo javni razpis za sofinanciranje investicij v  posodabljanje športnih objektov in vgradne športne opreme. Izbranih je bilo trinajst projektov, ki so bili sofinancirani v višini 39.316,48 EUR. Skupna višina sofinanciranja je znašala 511.114,24 EUR

V letu 2017 je ministrstvo razpisalo javni razpis katerega predmet je bilo sofinanciranje investicij v novogradnje, posodabljanje športnih objektov in sofinanciranje investicij v prenovo športnih podov v letih 2017 in 2018. Javni razpis je bil razdeljen na dva sklopa. Sklop 1 je zajemal sofinanciranje prenov športnih podov v športnih dvoranah in telovadnicah v letu 2017. Izbranih je bilo enajst projektov, ki so se sofinancirali  v višini 41.934,48 EUR. Skupna višina sofinanciranja je znaša 461.279,28 EUR. Sklop 2 je zajemal sofinanciranje investicij v izgradnjo in posodobitev javnih pokritih in nepokritih športnih objektov v letu 2018. Izbranih je bilo pet projektov, ki so se sofinancirali  v višini 448.000,00 EUR. Skupna višina sofinanciranja je znaša 2.240.000,00 EUR.

V letu 2018 je ministrstvo razpisalo javni razpis katerega predmet je bilo sofinanciranje investicij v obnovo vgradne športne opreme v telovadnicah in  športnih dvoranah  ter obnovo oz. preplastitev atletskih tekališč s tartanom. Javni razpis je bil razdeljen na dva sklopa. Sklop 1 je zajemal sofinanciranje obnov vgradne športne opreme v telovadnicah in športnih dvoranah. Izbrani so bili štirje projekti, ki so bili sofinancirali  v višini 42.909,00 EUR. Skupna višina sofinanciranja je tako znaša 643.635,00 EUR.  Sklop 2 je zajemal sofinanciranje obnov in preplastitev krožnih atletskih tekališč s tartanom. Izbranih je bilo sedem projektov v višini sofinanciranja 42.909,00 EUR. Skupna višina sofinanciranja je znaša 300.363,00 EUR.

V letu 2019 je ministrstvo razpisalo javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje investicij izgradnje razsvetljave nepokritih športnih površin, sofinanciranje investicij v novogradnje pokritih športnih objektov in sofinanciranje opremljanja olimpijskih športnih centrov (po kategorizaciji OKS – ZŠZ). Razpis je vseboval tri sklope. Sklop 1 je zajemal  sofinanciranje izgradnje LED razsvetljave na nepokritih športnih površinah. Izbranih je bilo deset projektov, ki so se sofinancirali  v višini 100.000,00 EUR. Skupna višina sofinanciranja je  znaša 1.000.000,00 EUR. Sklop 2 je zajemal novogradnjo javnih pokritih športnih objektov. Izbrani so bili štirje projekti, ki so bili sofinancirali  v višini 488.750,00 EUR. Skupna višina sofinanciranja je tako znaša 1.955.000,00 EUR. Sklop 3 je zajemal sofinanciranje nakupa opreme za olimpijske športne centre v višini 250.000,00 EUR.

Poleg tega je bila športna infrastruktura vključena v program sofinanciranja iz ESRR tako v obdobju 2004 do 2006  v višini 11.824.595 EUR kot tudi v obdobju 2007-2013 v višini 86.189.586 EUR. Za obdobje finančne perspektive od 2014 do 2020 programski dokumenti športne infrastrukture niso več vključevali, zato tudi ni bilo več na razpolago sredstev iz naslova ESRR.

Nordijski center Planica

V Nordijskem centru Planica smo z obnovo obstoječih in izgradnjo novih objektov športne infrastrukture razširili ponudbo celotne Zgornjesavske doline in na ta način zagotovili ohranjanje tradicije smučarskih skokov in poletov v dolini pod Poncami ter kvalitetno ponudbo športnih storitev poleti in pozimi. Vrednost investicije v Center za smučarske skoke in polete je bila 24.300.611 EUR brez DDV, v Center za smučarske teke pa 15.763.804 EUR brez DDV.

Gimnastični center Ljubljana

27. novembra 2015, je na Koprski ulici 29 v Ljubljani zaživel težko pričakovan Gimnastični center Ljubljana. Vrednost celotne investicije je znašala 11.744.319,61 milijonov evrov, pri čemer smo iz evropskih sredstev pridobili nekaj več kot 6 milijonov evrov, iz državnega proračuna pa smo namenili dober milijon evrov.

Projekti, ki so bili sofinancirani iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR)

Sofinancirani projekti iz ESRR: leto zaključenega projekta
1. Nordijski center Planica 2015
2. Gimnastični center Ljubljana2 2015
3. EPK - 2013 - Podmežaklja 2013
4. EPK – 2013 - Bonifika 2013
5. Športna dvorana Kidričevo 2011
6. Športno turistični center Ljudski vrt 2011
7. Športno rekreacijski center Ravne 2011
8. Smučarsko tekaški center Rogla 2011
9. Veslaški center Bled 2010
10. Stadion Stožice 2010
11. Športni park Ljutomer 2010
12. Športno rekreacijski center Pokljuka 2009
13. Športna dvorana Podčetrtek 2009
14. Ptujsko jezero 2007
15. Zimski bazen Ravne 2007
16. Kolesarska steza Odranci 2006
17. Kajakaški center Solkan 2005