Skoči do osrednje vsebine

Mednarodno sodelovanje na področju športa

Mednarodno sodelovanje na državni ravni uresničujemo v segmentu športa za vse, športa mladih, športne rekreacije in športne vzgoje in športa v vzgojno-varstvenih in izobraževalnih organizacijah in šolah.

Na državni ravni imamo dvostransko sodelovanje s sosednjimi in drugimi evropskimi in izvenevropskimi državami. V okviru tega sprejemamo dogovore o sodelovanju v športu, skupno nastopamo v mednarodnih telesih, sodelujemo v projektih ali raziskovalnih nalogah ter skrbimo za izmenjavo informacij in strokovnjakov na področju športa.

Dogovore o sodelovanju na področju športa imamo že podpisane z nekaj za nas najbolj zanimivimi državami v Evropi: Hrvaško, Madžarsko, Srbijo, Makedonijo in Rusko federacijo. Podpisali smo tudi sporazume s Kitajsko, Egiptom, Kazahstanom in Gruzijo. V postopku podpisa pa so sporazumi z Bosno in Hercegovino, Črno Goro, Kosovom, Malto, Turčijo, Indijo, Tadžikistanom in Turkmenistanom.

V primeru obojestranskega interesa bomo sporazume podpisali še z nekaj za nas najbolj zanimivimi državami v Evropi: Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo, Norveško, Finsko ali Dansko ter Češko in Slovaško.

V športu kot avtonomni civilni sferi v Sloveniji urejamo mednarodno sodelovanje v skladu z domačo zakonodajo, mednarodnim pravom in  določili, ki veljajo v mednarodnih športnih zvezah, Mednarodnem olimpijskem komiteju in drugih medvladnih in mednarodnih združenjih in organizacijah. Za neposredno sodelovanje v športu med športnimi organizacijami so odgovorne slovenske športne organizacije na čelu z Olimpijskim komitejem Slovenije - Združenjem športnih zvez, panožne športne zveze in druge športne in s športom povezane organizacije. Za meddržavno in medvladno sodelovanje pa je zadolženo ministrstvo pristojno za šport. Mednarodno sodelovanje športnih organizacij poteka zlasti v obliki sodelovanja na mednarodnih tekmovanjih, medsebojnih izmenjavah strokovnjakov, športnikov in drugih oblik izmenjav in sodelovanja.

Organizacija velikih mednarodnih športnih prireditev

Velike mednarodne športne prireditve so prireditve, ki so vpisane v letni koledar športnih prireditev pri mednarodni športni zvezi in Nacionalni panožni športni zvezi.

Te so:

  • olimpijske in paraolimpijske igre,
  • evropske igre,
  • mladinske olimpijske igre,
  • olimpijada gluhih,
  • šahovska olimpijada,
  • svetovne igre, sredozemske igre,
  • univerzijade,
  • evropske univerzitetne igre,
  • svetovna in evropska prvenstva (tudi mladinska),
  • olimpijski festival evropske mladine,
  • svetovni pokali ter
  • kvalifikacijske tekme članske reprezentance za nastop na velikih mednarodnih športnih prireditvah in mednarodne tekme klubov v evropskih klubskih tekmovanjih v kolektivnih športnih panogah na najvišji ravni.

Kandidati za organizacijo velikih mednarodnih športnih morajo oblikovati iniciativno telo za celostno pripravo kandidature za izpeljavo prireditve, izdelati in predložiti ministrstvu študijo o izvedljivosti prireditve ter oceni negativnih vplivov na okolje in družbo z načrtovanimi ukrepi za njihovo zmanjšanje, pridobiti soglasje ustrezne Nacionalne panožne športne zveze (če za prireditev ne kandidira sama ali OKS-ZŠZ, pred vložitvijo kandidature pri mednarodni športni zvezi pridobiti soglasje za kandidaturo ter soglasje za morebitno sofinanciranje iz državnih sredstev (od državnega zbora za olimpijske in paraolimpijske igre, olimpijado gluhih, šahovsko olimpijado, svetovne igre, evropske igre, mladinske olimpijske igre, sredozemske igre, univerzijado in evropske univerzitetne igre, po predhodno pridobljenem mnenju strokovnega sveta; od vlade za svetovna in evropska prvenstva ter olimpijski festival evropske mladine po predhodno pridobljenem mnenju strokovnega sveta ali od ministrstva za svetovne pokale).

Podrobnejše pogoje in postopek za kandidiranje in organiziranje velikih športnih prireditev predpiše vlada.

Zakonodaja

Iskalnik