Skoči do osrednje vsebine

Priznanja Stanka Bloudka so najvišja državna priznanja na področju športa v Republiki Sloveniji, ki se podeljujejo za delo in dosežke na področju športa. Podeljujejo jih že od leta 1965.

Bloudkovi nagrajenci

Vsako leto z javnim razpisom pozovemo organe in organizacije na področju športa, druge organizacije ter posameznike, da predlagajo kandidate za dobitnike priznanj Stanka Bloudka. Prejemniki Bloudkovih priznanj so lahko posamezniki, športne ekipe ali organizacije. Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj vsako leto podeli največ tri Bloudkove nagrade in deset Bloudkovih plaket.

Podelitev Bloudkovih priznanj

Podeljevanje priznanj Stanka Bloudka sega nazaj v leto 1965, ko je takratna Zveza za telesno kulturo Slovenije začela podeljevati najvišja priznanja za dosežke na področju športa v Sloveniji. Tradicijo podeljevanja je kasneje nadaljevala Telesno kulturna skupnost Slovenije in od leta 1991 naprej Ministrstvo pristojno za šport. V letu 1994 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o Bloudkovih priznanjih in s tem uradno potrdil ta priznanja kot najvišja državna priznanja za področje športa v Republiki Sloveniji.

Bloudkova priznanja se podeljujejo v obliki Bloudkovih nagrad in Bloudkovih plaket.

Bloudkova nagrada

Bloudkovo nagrado lahko prejme posameznik za izjemen prispevek k razvoju športa v Sloveniji ali med Slovenci v tujini, ki ga je dosegel z ljubiteljskim ali poklicnim delom na naslednjih področjih:

  • znanstveno-raziskovalno delo na področju športa,
  • publicistično delo na področju športa,
  • organizacijsko delo na področju športa,
  • načrtovanje in izgradnja športne infrastrukture.

Bloudkovo nagrado lahko prejme športnik ali športna ekipa za vrhunski mednarodni športni dosežek. Posameznik lahko prejme Bloudkovo nagrado tudi za življenjsko delo, če je v športu deloval najmanj 30 let.

Bloudkova plaketa

Bloudkovo plaketo lahko prejme posameznik ali organizacija za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa. Športnik ali športna ekipa lahko prejme Bloudkovo plaketo za pomemben tekmovalni dosežek.

Športnik lahko prejme plaketo tudi ob koncu tekmovalne kariere, če je s svojimi dosežki, osebnostjo in zgledom pomembno prispeval k razvoju in popularizaciji določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji.

Posameznik lahko prejme Bloudkovo plaketo tudi za življenjsko delo, če je v športu deloval najmanj 20 let.

Predstavitev Stanka Bloudka

Diplomirani inženir arhitekt Stanko Bloudek je bit za časa svojega življenja nedvomno najvidnejša osebnost no področju telesne kulture. Njegova pronicljiva dejanja so pustila neprecenljive vrednote v zgodovini slovenske športne kulture, ki še danes pomembno vplivajo na aktualna dogajanja in se žal pogosto kažejo kot nedokončano delo. V strokovnih in organizacijskih prizadevanjih je pokazal izjemno visok profesionalni odnos do dela, hkrati pa je znal svoja ljubiteljska nagnjenja v polni meri usmerjati v tiste izseke športne kulture, ki predstavljajo še danes identiteto slovenske športne samobitnosti.

Taka naravnanost vizije ga uvršča tudi med nenadomestljive osebnosti mednarodnega športa, kjer se je uveljavil še zlasti no svojem profesionalnem strokovnem področju. Njegovi projekti športnih objektov so bili praviloma tudi realizirani in so še danes kažipot sodobnim rešitvam v športni arhitekturi.

Začetki njegovega dela segajo v zadnja leta pred začetkom prve svetovne vojne, v čas, ko se je tudi za naš šport končevalo njegovo prvo razdobje. Vrh je dosegel v obdobju med dvema vojnama, ko se je po njegovi zaslugi slovenski šport razvil v pomembni dejavnik slovenske kulture. Tudi po osvoboditvi je sodeloval pri njenem razvoju in je užival ugled vidnega in zaslužnega športnega delavca.

Šele po njegovi smrti smo občutili, da smo izgubili človeka, ki je bistveno posegel v oblikovanje slovenskega športa. Njegovo delo je bilo izredno široko in je segalo od aktivne športne kariere preko trenerskega dela, organizatorskega dela do funkcionarja in konstruktorja.

Če iz njegove bogate zakladnice dela naštejemo le nekaj dosežkov, so to: bil je med prvimi organizatorji nogometa v Ljubljani. V slovenski šport je uvedel lahko atletiko, umetnostno drsanje, hokej na ledu, namizni tenis in kotalkanje. Ima pomembne zasluge za razvoj plavanja, tenisa, težke atletike, bazene in ženskega športa, še posebej pa se je izkazal pri razvoju smučarskih skokov. Bil je član takratnega Jugoslovanskega olimpijskega komiteja, Mednarodnega olimpijskega komiteja ter vpliven član Mednarodne smučarske organizacije v komiteju za skoke in v podkomiteju za skakalnice. Še posebej je pomemben njegov delež pri gradnji materialne osnove slovenskega športa. Pa svojih načrtih je zgradil prvo nogometno igrišče na Slovenskem z lahkoatletskimi napravami, kompleks sedmih teniških igrišč, ki so pozimi delovala kot drsališče in igrišče za hokej na ledu. Skoraj na svoje stroške je zgradil prvo športno kopališče z letnim bazenom olimpijskih mer, zimskim bazenom, skakalnim stolpom in napravami za ogrevanje vode. V Planici je zgradil prvo smučarsko vlečnico no Slovenskem ter skonstruiral in zgradil prvo smučarsko skakalnico velikanko na svetu, naredil je okoli 120 načrtov za smučarske skakalnice v Sloveniji in v tujini. Zgradil je prvo kotalkališče v Sloveniji in še bi lahko naštevali. Razvoju športa in telesne kulture je posvečal vse svoje življenjske sile in si stalno prizadeval, da bi rasla etična vsebina športa.

Njegovo delo in življenje dajejo inženirju Stanku Bloudku v našem kulturnem prostoru pečat osebnosti zgodovinskega pomena, ki ima izjemno velike zasluge za razvoj slovenskega športa in slovenske kulture. Prav zato se je po njegovi smrti porodila ideja, da priznanja za najvišje dosežke na področju telesne kulture in športa v Sloveniji poimenujemo po njem.

Iskalnik