“Sprememba Zakona o javni rabi slovenščine je prva večja zakonodajna sprememba na tem področju po več kot dvajsetih letih. Številne storitve digitalne družbe so se preselile v digitalno okolje, prebivalci in prebivalke Slovenije pa do njih dostopajo prek različnih komunikacijskih naprav, ki slovenščine še vedno ne podpirajo ali je ne podpirajo v celoti. Sprejeti zakon bo pripomogel k enakovredni zastopanosti slovenščine v digitalnem okolju. To pomeni, da bodo tudi novi avtomobili in naprave podjetja Apple, kmalu spregovorile slovensko,” je ob tem poudarila ministrica dr. Asta Vrečko.

Aktualni Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) je bil sprejet leta 2004, ko zakonodajalec še ni mogel predvideti tehnologij in storitev, ki so danes ključne za dostop do storitev informacijske družbe, do kulturnih in medijskih vsebin ter do večine drugih informacij, ki jih uporabniki zbirajo, ustvarjajo in širijo prek digitalnih platform. Prav tako še niso bile razširjene pretočne storitve na zahtevo, ki jih globalni ponudniki tržijo po celotni Evropski uniji, a večinoma niso na voljo v slovenskem jeziku. 

Omenjene tehnologije so zato med uporabniki in strokovno javnostjo v zadnjih letih odprle več vprašanj, ali sedanji Zakon o javni rabi slovenščine sploh še zagotavlja ustrezno zaščito slovenskega jezika tudi v digitalnem okolju, saj to področje v praksi ni urejeno.

Nekatere video storitve na zahtevo, med katerimi sta najbolj znana Netflix in Disney+, sta sicer na voljo tudi slovenskim uporabnikom, vendar ne ponujata izbire slovenskega jezika, kar na drugi strani že dolgo omogočajo nekateri drugi tuji ponudniki podobnih vsebin (HBO). Računalniški operacijski sistem Windows je bil poslovenjen že pred skoraj tridesetimi leti, podjetje Apple pa kljub vse večjemu številu uporabnikov zlasti med pametnimi mobilniki iPhone ne omogoča izbire slovenskega jezika. Podobno je med proizvajalci osebnih avtomobilov in drugih naprav, namenjenih široki potrošnji (bela tehnika, televizorji in podobno), saj je bila izbira ali neizbira slovenskega jezika v uporabniških vmesnikih doslej odvisna izključno od njihove poslovne odločitve. Dodatno zadrego je prinesla konvergenca, združevanje nekoč ločenih vsebin in storitev na eni elektronski komunikacijski napravi (osebni računalnik, pametni mobilnik in podobno), ki je zabrisala tudi nekoč jasno razmejitev med javno in zasebno rabo jezika. Zato že dalj časa prihaja do težav pri interpretaciji nekaterih členov ZJRS, zlasti 14. in 20. člena, posledično pa tudi do neusklajenih mnenj in odzivov ter (ne)ukrepanja organov, ki so pristojni za izvajanje ZJRS.

Vse to so razlogi, da je bila na pobudo Ministrstva za kulturo lani ustanovljena Medresorska delovna skupina za pripravo novele Zakona o javni rabi slovenščine, v kateri so poleg predstavnikov Ministrstva za kulturo še predstavniki Inšpektorata za kulturo in medije, Tržnega inšpektorata, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstva za digitalno preobrazbo. Osnovni vodili delovne skupine sta bila zaščita slovenščine ter njen uporabnik, ki mu je treba omogočiti dostop do sodobne informacijske družbe.

Naše osnovno vodilo je bila zaščita slovenščine ter njenega uporabnika ali uporabnice, ki jima je treba omogočiti dostop do sodobne informacijske družbe. Zakon je dopolnjen z določbami (členi), ki širijo varovanje jezika tudi v digitalno okolje ter zajemajo obstoječe in prihodnje uporabniške vmesnike, prek katerih uporabniki komunicirajo z elektronskimi napravami, grafične, glasovne in otipne. Predlog novele je usklajen tudi z evropskimi uredbami in direktivami, ki urejajo področje jezikovne raznolikosti v Evropski uniji.