Nova dolgoročna strategija prostorskega razvoja je nastajala več let. Vključenih je bilo preko 1100 deležnikov z vseh ravni upravljanja in načrtovanja s prostorom, med njimi tudi občine, razvojne agencije, izobraževalne inštitucije, stanovske organizacije, nevladne organizacije in splošna javnost. Nastala je na podlagi 26 strokovnih podlag. Izvedenih je bilo 48 javnih posvetov različnih formatov. Strategija je pridobila pozitivno mnenje glede sprejemljivosti vplivov na okolje.

Minister Uroš Brežan je na novinarski konferenci poudaril: »V vladi smo se že s koalicijsko pogodbo zavezali, da želimo resno nasloviti izzive prostorskega razvoja Slovenije. Obljubili smo, da bomo Slovenijo razvijali policentrično. Strategija širša mestna območja povezuje v logično celoto, podeželju pa omogoča kakovostnejše in dostopnejše javne storitve. V prostor namreč želimo v prihodnje posegati karseda premišljeno. Verjamemo, da Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 prinaša skladen razvoj Slovenije in povezanost vseh njenih prebivalk ter prebivalcev.«

Strategija vzpostavlja odgovornejši odnos do prostora. V njej so upoštevani aktualni izzivi urbanizma, podnebnih sprememb, stanovanjske oskrbe, trajnostne mobilnosti, prehranske in energetske samooskrbe ter vpetosti v mednarodni prostor. 

Državna sekretarka Lenka Kavčič je ob tem povedala: »Slovenija je prostorsko majhna država, zato so pritiski na prostor in naravo veliki. Z obema moramo prav zato ravnati umno. Slabe odločitve iz preteklosti je potrebno sanirati ter poskrbeti za razmah čim več dobrih praks. Naš skupen cilj mora biti sprememba našega odnosa tako do prostora kot narave, saj si zaslužimo kvalitetno okolje, vredno življenja v 21. stoletju.«

Lenča Humerca Šolar, vodja Sektorja za strateški prostorski razvoj je dodala: »Strategija prinaša usmeritve za pripravo tematskih akcijskih programov, regionalnih prostorskih planov in izvedbenih prostorskih aktov ter vzpostavlja sistem spremljanja doseganja ciljev z merljivimi kazalniki.«

S strategijo bo postavljena strateška podlaga za zeleno infrastrukturo. Ministrstvo za naravne vire in prostor že sedaj aktivno sodeluje pri pridobivanju kohezijskih sredstev za urbane prenove ter urbane zelene sisteme. 

Rešitve iz strategije so usmerjene v doseganje učinkovite, trajnostne in inovativne rabe virov ter v postopni prehod na participativen model upravljanja prostora. Kot korak na poti k doseganju dolgoročnih ciljev in usmeritev strategije bo pripravljen akcijski program za njeno izvajanje do 2030. Ta bo vključeval naloge ter povezal merljive cilje prostorskega razvoja z izvajanjem sektorskih politik.