GOV.SI

Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, vzgoja, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. O namestitvi otroka v rejništvo in o imenovanju rejnika odloči sodišče. Center za socialno delo nato z rejnikom sklene rejniško pogodbo, v kateri se natančneje opredeli rejniško razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Naloga centra za socialno delo je, da spremlja izvajanje rejniške dejavnosti, ves čas sodeluje z rejniško družino, otrokom ter njegovo matično družino. Pri tem je pomembna naloga tudi načrtovanje prenehanja rejništva.

Izvajanje rejniške dejavnosti

Vsaka oseba, ki želi postati rejnica oziroma rejnik, mora pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Vlogo vloži pri krajevno pristojnem centru za socialno delo, kjer pridobi tudi vse ostale informacije.

Postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti

Formalni pogoji

Za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti morate izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti morate stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
  • zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo,
  • biti morate polnoletni.

Rejnik ne more biti oseba, ki:

  • ji je odvzeta starševska skrb,
  • živi z osebo, ki ji je odvzeta starševska skrb,
  • ni poslovno sposobna,
  • je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog,
  • živi z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog.

Rejnik je lahko tudi otrokov sorodnik, če sodišče glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist. Za otrokove sorodnike se štejejo otrokova stara mati, stari oče, stric, teta, brat ali sestra.

Redni postopek pridobitve dovoljenja

Vsak, ki želi postati rejnica oziroma rejnik, mora pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Postopek pridobitve dovoljenja po tako imeovanem rednem postopku je naslednji:

  • postopek pridobitve dovoljenja pričnete na krajevno pristojnem centru za socialno delo (CSD), kjer vložite vlogo na predpisanem obrazcu in kjer boste pridobili tudi vse potrebne informacije.
  • CSD najprej ugotovi izpolnjevanje formalnih pogojev oz. da ni zadržkov za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti (našteto zgoraj).
  • V nadaljevanju CSD pripravi oceno o primernosti kandidatke/ kandidata in njene/njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti, pri čemer preveri motive za odločitev za izvajanje rejniške dejavnosti in upošteva vse dejavnike, ki bi lahko tako pozitivno kot negativno vplivali na psihosocialni razvoj otroka; ugotovi primernost bivalnih pogojev družine; poleg lastnih ugotovitev upošteva tudi morebitna potrdila, mnenja oz. priporočila drugih institucij.
  • CSD vloge in ocene posameznih kandidatk/kandidatov posreduje ministrstvu, pristojnemu za družino (MDDSZ), ki enkrat letno razpiše potrebe po novih rejniških družinah in določi rok, do katerega je potrebno vloge posredovati na MDDSZ.
  • Do vseh prejetih vlog se opredeli Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti pri MDDSZ, ki poleg razpisanega števila potrebnih novih rejnic in rejnikov upošteva tudi primernost kandidatk in kandidatov glede na namen in vsebino rejništva.
  • Vse izbrane kandidatke in kandidati so napoteni na usposabljanje (v trajanju 10 – 12 ur). Na podlagi v celoti zaključenega usposabljanja MDDSZ izda kandidatkam in kandidatom dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti ter jih vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.

Krajši postopek pridobitve dovoljenja

Drugačen je postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti za sorodnika otroka oz. za drugo osebo, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in se ugotovi, da bi bila namestitev k tej osebi v otrokovo korist (na podlagi 14. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti). Če v takšnem primeru sodišče pri odločanju o namestitvi otroka v rejništvo v skladu z določbami Družinskega zakonika ugotovi, da bi bila namestitev otroka v rejništvo k sorodniku oz. k osebi, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in ni otrokov sorodnik v otrokovo korist, v sodbi sorodnika oz. to osebo imenuje za rejnika. Pogoj je, da se sorodnik oz. oseba s tem strinja in izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti, kot so določeni v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti. Izvršljiva odločba o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku ali osebi, ki ni sorodnik, se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, vendar le za čas trajanja namestitve za določenega otroka, kot je odločilo sodišče.

Izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic

Rejnica oziroma rejnik lahko izvaja rejniško dejavnost kot poklic, kadar:

  • ima dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti;
  • ni v delovnem razmerju za polni delovni čas;
  • ni družbenik zasebne družbe ali delničar gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
  • ni upokojen;
  • ne opravlja druge dejavnosti, na podlagi katere je vključen/a v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
  • izpolnjuje normativ - to pomeni, da ima istočasno nameščene tri otroke, od tega vsaj dva za obdobje celega meseca, pri čemer pa je v določenih primerih, zaradi specifičnih potreb otroka, ta normativ lahko znižan.

Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se poleg rejnine zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.

Rejnina

Rejnica oziroma rejnik je upravičen do mesečne rejnine, ki jo prejema za posameznega otroka in zajema oskrbnino (sredstva za materialne stroške za otroka in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka) ter plačilo dela.
Višina v evrih Opomba
sredstva za materialne stroške za otroka 298,26 možno zvišanje za 25% (za 74,57 evrov)
denarni prejemek v višini otroškega dodatka 117,05 pripada samo do 18. leta starosti otroka
plačilo dela 135,68 možno zvišanje za 25% ali 50% (za 33,92 oz. 67,84 evrov)
REJNINA skupaj 550,99 za otroka do 18 let
433,94 za osebo nad 18 let

Osnovna mesečna rejnina za enega otroka (brez zvišanj) od 1. 7. 2019 dalje znaša 550,99 evrov oziroma 433,94 evrov, če je oseba v rejništvu starejša od 18 let.

Prenehanje rejništva

Rejništvo preneha z odločitvijo sodišča:

  • če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila potrebna namestitev otroka v rejništvo;
  • pred otrokovo polnoletnostjo, če je otrok, nameščen v rejništvo, usposobljen za samostojno življenje, ali če je postal roditelj in mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost.

Rejništvo preneha tudi z otrokovo polnoletnostjo, pri čemer pa se namestitev v rejniško družino lahko nadaljuje tudi po polnoletnosti, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti, če:

  • oseba, nameščena v rejništvo, zaradi motenj v telesnem ali duševnem razvoju ni sposobna za samostojno življenje in delo ter če oseba ali njen skrbnik s tem soglašata,
  • oseba, nameščena v rejništvo, soglaša, da ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja,
  • če oseba neposredno po zaključku srednješolskega izobraževanja nima druge možnosti bivanja in izkaže, da se vodi v evidenci brezposelnih oseb, pri čemer je možno podaljšanje za največ 12 mesecev.

Podatki o številu rejnikov v juliju 2019

Število rejnic in rejnikov 618
Rejnice 556
Rejniki 62
Število rejnic in rejnikov, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic 93
Število rejnic in rejnikov, pri katerih so trenutno nameščeni otroci 506
Število rejnic in rejnikov, pri katerih trenutno ni nameščenih otrok 112
Število prostih mest pri rejnicah in rejnikih 182

Podatki o številu otrok v rejništvu v juliju 2019

Št. vseh otrok/oseb v rejništvu 867
Spol – ženski 452
Spol – moški 415
Starost do 18 let 666
Starost nad 18 let
-          se šola 184
-          se ne šola 17
Število otrok, nameščenih v družine, ki izvajajo rejniško dejavnost kot sorodniki 207