Skoči do osrednje vsebine

Skrbništvo je posebna oblika varstva otrok, za katere ne skrbijo starši, in odraslih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi ter odraslih oseb, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi.

Obveznosti skrbnika

Za skrbnika se imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna. Skrbnik zastopa varovanca, torej je dolžan za osebnost, pravice in koristi varovanca vestno skrbeti ter skrbno upravljati z varovančevim premoženjem.

Če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik.

Pri imenovanju skrbnika center za socialno delo ali sodišče upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Upošteva pa tudi želje njegovega zakonca, zunajzakonskega partnerja ali njegovih sorodnikov, če je to v korist varovanca.

Brez pravice do prevzema skrbništva

Skrbnik ne more biti oseba:

  • ki ji je odvzeta starševska skrb,
  • ki ni poslovno sposobna,
  • katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca,
  • ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju,
  • katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju,
  • od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti.
Iskalnik