Skoči do osrednje vsebine

Starševstvo, rejništvo, skrbništvo in posvojitev

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Starši imajo pravico in dolžnost skrbeti za svoje otroke ter v skladu s svojimi zmožnostmi ustvariti razmere, v katerih jim bo zagotovljen celovit razvoj. Otroci, ki staršev nimajo ali ti iz različnih razlogov ne zmorejo poskrbeti zanje, pa po ustavi uživajo posebno varstvo države. Tem otrokom zagotovimo nadomestno varstvo v okolju, kjer v največji možni meri pridobijo pomembno družinsko izkušnjo.

Koristi otroka so na prvem mestu

Starši imajo pred vsemi drugimi pravico in obveznost varovati pravice in koristi svojega otroka. V njihovih rokah je skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad njim in njegovo izobraževanje. Starši imajo tudi obveznost in pravico zastopati svojega otroka, ga preživljati in upravljati njegovo premoženje. Otrokom morajo omogočiti zdravo rast, skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za samostojno življenje in delo.

Kadar starši teh svojih pravic in obveznosti ne izvajajo ali jih ne izvajajo v korist otroka, v njihovo starševsko skrb posežeta sodišče in center za socialno delo, da otroka zavarujeta. Pri tem morata izvesti dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Ukrepi so namenjeni izključno zaščiti otroka in ne kaznovanju staršev za njihova dejanja. Ukrepi za varstvo koristi otroka so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja.

V primerih, ko starši ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se morajo sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok ter o določitvi stikov in preživnine. Če se o tem ne sporazumejo sami, jim pri sklenitvi sporazuma najprej pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji. Če se starši še vedno ne sporazumejo, o zadevi odloči sodišče.

Zgodi se, da se sporazuma starši ne držijo. V takem primeru na različne načine poskrbimo, da so otrokove koristi kar najbolje zavarovane. Če preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, lahko otrok pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije uveljavlja pravico do nadomestila preživnine. Pomagamo tudi pri izterjavah preživnine iz tujine in ukrepamo, kadar eden od staršev brez soglasja drugega starša otroka odpelje iz države.

Skrbništvo

Pri odločanju o obliki varstva  upoštevamo potrebe in koristi varovanca. Ena od oblik je skrbništvo za otroke, pri katerem skrbnik otroka opravlja večino tistih dolžnosti in pravic, ki sodijo k starševski skrbi, to so varstvo in vzgoja otroka, upravljanje njegovega premoženja ter zastopanje v osebnih in premoženjskih zadevah. Skrbnik otroka ni dolžan preživljati in ga tudi ni dolžan imeti pri sebi. Druga oblika je skrbništvo za posebni primer, pri katerem je skrbnik imenovan za določeno vrsto nalog, ali pa v primerih, ko med otrokom in njegovimi starši obstaja nasprotje interesov.

V skrbništvo se lahko dodelijo tudi odrasle osebe, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ter odrasle osebe, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi. Enako kot pri otrocih je tudi pri odraslih osebah mogoče imenovati skrbnika za posebni primer, ki varovanca zastopa pri posameznih nalogah oziroma pravnih poslih. 

Nadomestno varstvo

Oblike nadomestnega varstva, ki ga po potrebi zagotavljamo otrokom, so rejništvo, zavodsko varstvo in posvojitev.

Rejništvo je oblika družinsko-pravnega varstva otrok, pri kateri otroka namestimo v drugo družino, kjer zanj skrbijo osebe, ki niso njegovi starši. Pri rejništvu ne gre le za to, da takšnemu otroku najdemo nadomestno družino, temveč gre tudi za odgovornost, da mu najdemo družino, v kateri bo pridobil pomembno družinsko izkušnjo, ki jo je težko dobiti drugje. Obenem se trudimo odpraviti vzroke, zaradi katerih je otrok v rejništvu, in ga vrniti v domače okolje.

Da otrokom lahko zagotovimo rejniško družino, moramo nenehno skrbeti za zadostno število usposobljenih rejniških družin in intenzivno delati za pozitivno promocijo rejništva.

Posvojitev je vedno edinstvena situacija, pri čemer je naše osnovno vodilo, da otroku iščemo najprimernejše nadomestne starše in ne obratno, zato je lahko t. i. čakalna doba potencialnih posvojiteljev zelo različna. V Republiki Sloveniji zakonodaja omogoča samo popolno posvojitev, s katero posvojenca popolnoma izločimo iz družine bioloških staršev. Pri posvojitvi tako prenehajo pravice in dolžnosti posvojenca do njegovih staršev in do drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Med posvojencem in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki pa nastanejo enaka razmerja kot med sorodniki.

V Sloveniji je kandidatov za posvojitev več kot otrok, zato se ljudje vse pogosteje odločajo za posvojitev otrok iz tujine.

Podelitev starševske skrbi sorodniku

Za otroka, ki nima živih staršev, lahko sodišče podeli starševsko skrb bližnjemu sorodniku, če je ta pripravljen prevzeti skrb za otroka in izpolnjuje pogoje za njegovo posvojitev, vendar ga zaradi drugih zakonskih omejitev ne more posvojiti ali pa se za posvojitev ne odloči. Oseba, ki ji podelimo starševsko skrb za otroka, ima enake pravice in obveznosti, kot bi jih imeli otrokovi starši. Na ta način otroku, če je to v njegovo korist, omogočimo bivanje v krogu sorodnikov.

Vnaprej izražena volja staršev

Starši imajo možnost, da za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede osebe, ki naj ji zaupamo otroka v varstvo in vzgojo. To je lahko sorodnik, ki mu podelimo starševsko skrb, posvojitelj ali skrbnik. Veljavnost vnaprej izražene volje staršev se presoja enako kot veljavnost oporoke. Sodišče vnaprej izraženo voljo staršev upošteva, če ta ni v nasprotju s koristjo otroka.

Inšpekcijski nadzor

Naloge, ki jih izvajalcem socialnovarstvene dejavnosti nalagajo veljavni predpisi, nadzoruje socialna inšpekcija na Inšpektoratu za delo. 

Iskalnik