GOV.SI

S posvojitvijo prenehajo pravice in dolžnosti otroka do njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Izjema je tako imenovana enostranska posvojitev, ko otroka posvoji zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev. Tedaj pravice in obveznosti otroka do tega od staršev in njegovih sorodnikov ter pravice in obveznosti tega od staršev in njegovih sorodnikov do otroka ne prenehajo. Posvojitve se ne more razvezati, posvojitelji se po posvojitvi v matični register vpišejo kot otrokovi starši. Za odločanje v postopkih posvojitev so stvarno pristojna sodišča.

Pogoji za posvojitev otroka

V posvojitev se sme dati samo otrok, če so starši po otrokovem rojstvu privolili v posvojitev pred centrom za socialno delo ali sodiščem. Za otroka, ki še ni dopolnil osem tednov starosti, morajo privolitev po osmih tednih starosti otroka potrditi, sicer privolitev nima pravnega učinka. Privolitev tistega od staršev, ki mu je bila odvzeta starševska skrb ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje, ni potrebna.

V posvojitev se sme dati tudi otrok, katerega starši so neznani ali že leto dni ni znano njihovo prebivališče ter otrok, ki nima živih staršev.

Otroka, ki izpolnjuje pogoje za posvojitev, center za socialno delo vpiše v centralno zbirko podatkov o otrocih, ki potrebujejo posvojitev.

O posvojitvah odloča sodišče na predlog centra za socialno delo, ki pred začetkom postopka pred sodiščem izvede postopek ugotavljanja pogojev za posvojitev in izbire posvojitelja. Ta postopek ne velja za enostransko posvojitev, torej če želi otroka posvojiti zakonec ali zunajzakonski parter enega od otrokovih staršev; v takem primeru predlagatelj sam poda vlogo na sodišče. Sodišče pri odločitvi upošteva mnenje centra za socialno delo.

Posvojitelj

Posvojitelj je lahko le polnoletna oseba, ki je vsaj osemnajst let starejša od otroka; izjemoma se lahko dovoli posvojitev tudi osebi, ki ni 18 let starejša od otroka, če je ugotovljeno, da bi bila taka posvojitev v otrokovo korist. Prav tako sta posvojitelja lahko zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja. Izjemoma lahko otroka posvoji tudi ena oseba, če ni v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, če je to v otrokovo korist.

Posvojitelj pa ne more postati posameznik:

  • ki mu je odvzeta starševska skrb;
  • ki živi skupaj z osebo, ki ji je odvzeta starševska skrb;
  • ki je bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog;
  • ki živi skupaj z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog;
  • za kogar se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabil v škodo otroka;
  • ki ne daje jamstva, da bo izvajala starševsko skrb v korist otroka;
  • ki ni poslovno sposobna ali oseba s tako motnjo v duševnem razvoju ali s tako boleznijo, zaradi katere posvojitev ne bi bila v korist otroka.

Posvojiti ni mogoče:

  • sorodnika v ravni vrsti;
  • brata ali sestre;
  • skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler traja med njima skrbniško razmerje.

Meddržavne posvojitve

Meddržavne posvojitve pomenijo posvojitev otroka, ki prebiva v eni državi s strani posvojitelja/posvojiteljev, ki prebivajo v drugi državi. Zaradi nesorazmerja med številom otrok in številom kandidatov za posvojitev je tudi v Sloveniji v zadnjih letih opazen trend vse pogostejšega odločanja za postopke posvojitev otrok iz tujine.

Ne glede na to, ali želijo pari oz. posamezniki posvojiti otroka iz Republike Slovenije ali iz tujine, je postopek s strani slovenskih organov isti. Pari ali posamezniki se prijavijo na centru za socialno delo, da želijo posvojiti otroka. Na centru za socialno delo ocenijo možnosti in primernost za posvojitev in na podlagi teh ugotovitev oblikujejo strokovno mnenje o kandidatih za posvojitelje, ki je ključno v postopku posvojitve, tudi če gre za posvojitev otroka iz tujine.

Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah

Najpomembnejši mednarodni akt na področju meddržavnih posvojitev je Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah (Ur. l. RS, št. 14/99 – MP, v nadaljevanju Haaška konvencija o posvojitvah), ki vzpostavlja minimalne standarde na področju meddržavnih posvojitev in ki zasleduje tri bistvene cilje:

  • uvesti jamstva, ki zagotavljajo, da meddržavne posvojitve potekajo v dobro otroka in ob upoštevanju njegovih temeljnih pravic, priznanih v mednarodnem pravu;
  • vzpostaviti sistem sodelovanja med državami pogodbenicami, da bi zagotovili spoštovanje teh jamstev in s tem preprečili ugrabitev, prodajo ali trgovino z otroki in
  • da bi v državah pogodbenicah zagotovili priznanje posvojitev, opravljenih v skladu s konvencijo.

 Osrednji organ v smislu 6. člena konvencije je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve.

Republika Slovenija trenutno kontinuirano sodeluje s Češko Republiko in Bolgarijo.

Češka Republika

 Bolgarija

Združenje "Lory"

Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o meddržavnih posvojitvah

Od leta 2008 je na področju meddržavnih posvojitev vzpostavljeno tudi sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Severno Makedonijo, ko je začel veljati Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o meddržavnih posvojitvah (Uradni list RS, št. 15/07 - MP). Sporazum je pripravljen na podlagi določil Haaške konvencije o posvojitvah, h kateri je 2009 pristopil tudi Republika Severna Makedonija. Sporazum določa temeljne pogoje na strani posvojitelja ter otroka oziroma mladoletne osebe, postopek meddržavne posvojitve otroka, osrednja ter pooblaščene organe za izvajanje meddržavnih posvojitev, ureditev izstopa iz matične države ter vstopa in prebivanja otroka oziroma mladoletne osebe v državi sprejema ter ureditev zdravstvenega zavarovanja otroka v času predhodne namestitve.

Republika Severna Makedonija

Posvojitev iz držav, ki niso podpisnice Haaške konvencije o posvojitvah bilateralnega sporazuma

Otroka je mogoče posvojiti otroka tudi iz držav, ki niso podpisnice Haaške konvencije o posvojitvah oz. bilateralnega sporazuma, pri čemer velja, da država otroka določa pogoje in postopek posvojitve. Odloča torej kateri otrok se lahko posvoji in če se lahko posvoji v drugo državo. Država otroka tudi odloča o tem, katere dokumente je potrebno pripraviti in v kakšni obliki, če želi tujec posvojiti otroka iz njihove države. V kolikor pride do posvojitve v tujini, akt o posvojitvi izda pristojni organ v državi otroka, v Sloveniji pa ga mora priznati naše sodišče, da je izenačen z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba.

Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS, št. 56/99) vsebuje pravila o določanju prava, ki ga je potrebno uporabiti za civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom, vsebuje pravila o pristojnosti sodišč in drugih organov RS za obravnavanje teh razmerij, določa pravila postopka ter pravila za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb ter odločb drugih organov. V tem zakonu je kar nekaj določb, ki se nanašajo konkretno na posvojitve.

V primeru, ko želi par/posameznik posvojiti otroka iz države, ki ni podpisnica Haaške konvencije o posvojitvah oz. bilateralnega sporazuma, mora sam navezati stik s pristojnimi organi države, od koder želi posvojiti otroka.

Posvojitve s pomočjo različnih posrednikov

V Republiki Sloveniji so postopki ugotavljanja pogojev za posvojitev zaupani izključno centrom za socialno delo, postopki odločanja o posvojitvi pa sodiščem; naša država ne pooblašča nobenih drugih pravnih oziroma fizičnih oseb za izpeljavo posvojitev.

 Statistični podatki

2017: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7551 

2015 in 2016: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6831 

2014 in 2015: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6082 

2013 in 2014: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5325