Posvojitev
Enostranska posvojitev pomeni, da otroka posvoji zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev. Tedaj pravice in obveznosti otroka do tega od staršev in njegovih sorodnikov ter pravice in obveznosti tega od staršev in njegovih sorodnikov do otroka ne prenehajo.
Pogoji za posvojitev otroka
V posvojitev se sme dati samo otrok, če so starši po otrokovem rojstvu privolili v posvojitev pred centrom za socialno delo ali sodiščem. Za otroka, ki še ni dopolnil osem tednov starosti, morajo privolitev po osmih tednih starosti otroka potrditi, sicer privolitev nima pravnega učinka. Privolitev tistega od staršev, ki mu je bila odvzeta starševska skrb ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje, ni potrebna.
V posvojitev se sme dati tudi otrok, katerega starši so neznani ali že leto dni ni znano njihovo prebivališče ter otrok, ki nima živih staršev.
Otroka, ki izpolnjuje pogoje za posvojitev, center za socialno delo vpiše v centralno zbirko podatkov o otrocih, ki potrebujejo posvojitev.
O posvojitvah odloča sodišče na predlog centra za socialno delo, ki pred začetkom postopka pred sodiščem izvede postopek ugotavljanja pogojev za posvojitev in izbire posvojitelja. Ta postopek ne velja za enostransko posvojitev, torej če želi otroka posvojiti zakonec ali zunajzakonski parter enega od otrokovih staršev; v takem primeru da predlagatelj sam vlogo na sodišče. Sodišče pri odločitvi upošteva mnenje centra za socialno delo.
Posvojitelj
Posvojitelj je lahko le polnoletna oseba, ki je vsaj osemnajst let starejša od otroka. Izjemoma se lahko dovoli posvojitev tudi osebi, ki ni 18 let starejša od otroka, če je ugotovljeno, da bi bila taka posvojitev v otrokovo korist. Prav tako sta posvojitelja lahko zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja. Izjemoma lahko otroka posvoji tudi ena oseba, če ni v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, če je to v otrokovo korist.
Posvojitelj pa ne more postati posameznik:
- ki mu je odvzeta starševska skrb,
- ki živi skupaj z osebo, ki ji je odvzeta starševska skrb,
- ki je bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog,
- ki živi skupaj z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog,
- za kogar se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabil v škodo otroka,
- ki ne daje jamstva, da bo izvajal starševsko skrb v korist otroka,
- ki ni poslovno sposoben ali oseba s tako motnjo v duševnem razvoju ali s tako boleznijo, zaradi katere posvojitev ne bi bila v korist otroka.
Posvojiti ni mogoče:
- sorodnika v ravni vrsti,
- brata ali sestre,
- skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler traja med njima skrbniško razmerje.
Posvojitve s pomočjo različnih posrednikov
V Republiki Sloveniji so postopki ugotavljanja pogojev za posvojitev zaupani izključno centrom za socialno delo, postopki odločanja o posvojitvi pa sodiščem. Naša država ne pooblašča nobenih drugih pravnih oziroma fizičnih oseb za izpeljavo posvojitev.
Meddržavne posvojitve
Meddržavna posvojitev pomeni, da otroka, ki prebiva v eni državi, posvoji posvojitelj ali posvojitelji, ki prebivajo v drugi državi. Zaradi nesorazmerja med številom otrok in številom kandidatov za posvojitev je tudi v Sloveniji v zadnjih letih trend vse pogostejšega odločanja za postopke posvojitev otrok iz tujine.
Ne glede na to, ali želijo pari oziroma posamezniki posvojiti otroka iz Republike Slovenije ali iz tujine, je postopek pri slovenskih organih isti. Pari ali posamezniki se prijavijo na centru za socialno delo, da želijo posvojiti otroka. Na centru za socialno delo ocenijo možnosti in primernost za posvojitev in na podlagi teh ugotovitev oblikujejo strokovno mnenje o kandidatih za posvojitelje, ki je ključno v postopku posvojitve, tudi če gre za posvojitev otroka iz tujine.
Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah
Najpomembnejši mednarodni akt na področju meddržavnih posvojitev je Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, ki vzpostavlja minimalne standarde na področju meddržavnih posvojitev in ima tri bistvene cilje:
- uvesti jamstva, ki zagotavljajo, da meddržavne posvojitve potekajo v dobro otroka in ob upoštevanju njegovih temeljnih pravic, priznanih v mednarodnem pravu;
- vzpostaviti sistem sodelovanja med državami pogodbenicami, da bi zagotovili spoštovanje teh jamstev in s tem preprečili ugrabitev, prodajo ali trgovino z otroki in
- da bi v državah pogodbenicah zagotovili priznanje posvojitev, opravljenih v skladu s konvencijo.
V Sloveniji je osrednji organ v smislu 6. člena konvencije Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve.
Sodelovanje s Češko republiko na področju meddržavnih posvojitev
Osrednji organ na področju medržavnih posvojitev v Češki republiki je Urad za mednarodnopravno varstvo otrok (češko Úřad pro mezinárodněprávní ochranu dětí - UMPOD). Na njihovem spletišču so na voljo vse informacije o njihovem delovanju in njihovi kontakti (stran je v angleščini).
OBVESTILO:
Osrednji organ Češke republike na področju meddržavnih posvojitev - UMPOD - nas je obvestil, da od 1. januarja 2024 ne sprejemajo več novih vlog iz Slovenije za posvojitev otrok iz Češke republike.
Za kandidate za posvojitev iz Slovenije, ki so bili pred 1. januarjem 2024 že vključeni v register prosilcev za posvojitev otroka iz Češke, ni sprememb in so tudi po 1. januarju 2024 obravnavani enako kot vsi drugi, ki so vključeni v register. Prav tako po 1. januarju 2024 ni sprememb glede obveznosti spremljanja že posvojenih otrok iz Češke (posredovanje poročil).
Urad za mednarodnopravno varstvo otrok je kot češki osrednji organ na področju mednarodnih posvojitev izdal Metodološka priporočila za postopek urejanja mednarodnih posvojitev, ki veljajo od 1. julija 2020. V njih je predstavljen postopek posvojitve iz Češke ter vsebujejo vse informacije in obrazce, ki jim je treba slediti v tem postopku.
- Metodološka priporočila za postopek urejanja mednarodnih posvojitev / Metodické doporučení pro zprostředkování mezinárodního osvojení do ciziny / Methodological Recommendations Regarding the Facilitation of Intercountry Adoption
Obrazci:
- priloga 1:
- Vloga za uvrstitev v evidenco prosilcev, ki so primerni za posvojitelje / Application seeking an entry into the register of prospective adoptive parents (stran v slovenščini in angleščini)
- Žádost o zařazení do evidence žadatelů vhodných stát se osvojiteli / Application seeking an entry into the register of prospective adoptive parents (stran v češčini in angleščini)
-
- priloga 2 A, B:
- priloga 3 A, B:
- priloga 4:
- Soglasje za izvajanje pregledov otroka, ki je dodeljen v oskrbo bodočim posvojiteljem, in posvojenega otroka / Consent to the inspection of a child entrusted into the pre-adoptive care and of an adopted child (stran v slovenščini in angleščini)
- Souhlas s prováděním kontrol dítěte svěřeného do péče budoucích osvojitelů a dítěte osvojeného / Consent to the inspection of a child entrusted into the pre-adoptive care and of an adopted child (stran v češčini in angleščini)
- priloga 5:
- priloga 6:
- priloga 7:
- Predlog za izdajo odločitve o soglasju s posojitvijo mladoletnega otroka s strani bodočih posvojiteljev / Application for issuing a decision on consent to the adoption of the minor child by the prospective adoptive parents (stran v slovenščini in angleščini)
- Žádost o vydání rozhodnutí o souhlasu s osvojením nezletilého dítěte budoucími osvojiteli / Application for issuing a decision on consent to the adoption of the minor child by the prospective adoptive parents (stran v češčini in angleščini)
- priloga 8:
- priloga 9:
- priloga 10:
- Vloga za izbris iz evidence prosilcev, ki so primerni za posvojitelje / Request for withdrawal from the register of prospective adoptive parents (stran v slovenščini in angleščini)
- Ádost o vyřazení z evidence žadatelů vhodných stát se osvojiteli / Request for withdrawal from the register of prospective adoptive parents (stran v češčini in angleščini)
- priloga 11 A, B:
- priloga 2 A, B:
-
Druge pomembne informacije
Navodila- Informacija glede potnih listin za otroka (januar 2016) (docx, 14 KB)
- Informacija glede apostoliranja dokumentacije (januar 2015) (pdf, 141 KB)
Sporazum z Vlado Republike Severne Makedonije o meddržavnih posvojitvah
Od leta 2008 je na področju meddržavnih posvojitev vzpostavljeno tudi sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Severno Makedonijo, in sicer na podlagi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o meddržavnih posvojitvah. Sporazum je pripravljen na podlagi določil Haaške konvencije o posvojitvah, h kateri je 2009 pristopila tudi Republika Severna Makedonija. Sporazum določa temeljne pogoje na strani posvojitelja ter otroka oziroma mladoletne osebe, postopek meddržavne posvojitve otroka, osrednja ter pooblaščene organe za izvajanje meddržavnih posvojitev, ureditev izstopa iz matične države ter vstopa in prebivanja otroka oziroma mladoletne osebe v državi sprejema ter ureditev zdravstvenega zavarovanja otroka v času predhodne namestitve.
-
Seznam prilog k vlogi za posvojitev
Navodila- Seznam dokumentacije k vlogi za posvojitev (doc, 27 KB)
Posvojitev iz držav, ki niso podpisnice Haaške konvencije o posvojitvah oziroma bilateralnega sporazuma
Otroka je mogoče posvojiti tudi iz držav, ki niso podpisnice Haaške konvencije o posvojitvah oziroma bilateralnega sporazuma, pri čemer velja, da država otroka določa pogoje in postopek posvojitve. Odloča torej, kateri otrok se lahko posvoji, in če se lahko posvoji v drugo državo. Država otroka tudi odloča o tem, katere dokumente je treba pripraviti in v kakšni obliki, če želi tujec posvojiti otroka iz njihove države. Če pride do posvojitve v tujini, akt o posvojitvi izda pristojni organ v državi otroka, v Republiki Sloveniji pa ga mora priznati naše sodišče, da je izenačen z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima enak pravni učinek kot domača sodna odločba.
Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku vsebuje pravila o določanju prava, ki ga je treba uporabiti za civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom, vsebuje pravila o pristojnosti sodišč in drugih organov Republike Slovenije za obravnavanje teh razmerij, določa pravila postopka ter pravila za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb ter odločb drugih organov. V tem zakonu je kar nekaj določb, ki se nanašajo konkretno na posvojitve.
V primeru, ko želi par ali posameznik posvojiti otroka iz države, ki ni podpisnica Haaške konvencije o posvojitvah oziroma bilateralnega sporazuma, mora sam navezati stik s pristojnimi organi države, od koder želi posvojiti otroka.
Statistični podatki
- 2023: Priznanja in ugotovitve očetovstva, posvojitve otrok
- 2022: Priznanja in ugotovitve očetovstva, posvojitve otrok
- 2021: Priznanja in ugotovitve očetovstva, posvojitve otrok
- 2020: Priznanja in ugotovitve očetovstva, posvojitve otrok, Slovenija
- 2019: Priznanja in ugotovitve očetovstva, posvojitve otrok, Slovenija
- 2018: Priznanja in ugotovitve očetovstva, posvojitve otrok, Slovenija
- 2017: Priznanja in ugotovitve očetovstva, posvojitve otrok, Slovenija
- 2016: Priznanja in ugotovitve očetovstva, posvojitve otrok, Slovenija
- 2015: Priznanja in ugotovitve očetovstva, posvojitve otrok, Slovenija
- 2014: Priznanja in ugotovitve očetovstva, posvojitve otrok, Slovenija
Zakonodaja
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah (MKVO)
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o meddržavnih posvojitvah (BMKMP)