GOV.SI

V primerih ko starši ne živijo ali v prihodnje ne bodo več živeli skupaj (tj. ob razvezi zakonske/partnerske zveze, razpadu zunajzakonske skupnosti/nesklenjene partnerske zveze), se morajo sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok ter o določitvi stikov in preživnine. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji. Če se starši sporazumejo o varstvu in vzgoji otrok, določitvi stikov in preživnine, lahko predlagajo sklenitev sodne poravnave. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne. Če se starši ne sporazumejo o tem odloči sodišče. Sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka/določitvi stikov/določitvi preživnine, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.

Zaupanje otroka v varstvo in vzgojo

Otroka se lahko na podlagi sporazuma staršev ali odločitve sodišča zaupa:

  • v skupno varstvo in vzgojo obema staršema,
  • v varstvo in vzgojo enemu od staršev ali pa se odloči da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju.

Kadar otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo obema od staršev, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na njegov razvoj, sporazumno in v skladu s koristjo otroka. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.

Stiki

Otrok ima pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka.

Otrok ima pravico tudi do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju s koristjo otroka. Šteje se, da so take osebe predvsem njegovi stari starši, bratje in sestre, polbratje in polsestre, nekdanja rejnica ali rejnik , prejšnji ali sedanji zakonec, zunajzakonska partnerica ali zunajzakonski partner enega ali drugega od njegovih staršev.

Preživnina

Starši so dolžni preživljati svoje otroke do njihove polnoletnosti, da jim glede na svoje zmožnosti zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Po polnoletnosti pa ob pogoju rednega šolanja oziroma študija, vendar najpozneje do dopolnjenega 26. leta starosti.

Starši preživljajo otroke v svojem gospodinjstvu, razen če je to v nasprotju s koristjo otroka. Kadar starši ne preživljajo otroka v svojem gospodinjstvu, morajo k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem znesku.

Otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, morajo starši preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner.

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Preživnini se ni mogoče odpovedati, saj odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka.

Sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

Nadomestilo preživnine

V primeru, ko preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, lahko otrok pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije uveljavlja pravico do nadomestila preživnine.

Otroku pripada pravica do nadomestila preživnine, če je postopek izvršbe po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot tri mesece.

Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma 18. leta starosti otroka, če ni v delovnem razmerju.

Višina nadomestila preživnine trenutno znaša:

  • za otroka do 6. leta starosti 76,07 evro,
  • za otroka od 6. do 14. leta starosti 83,66 evro,
  • za otroka nad 14. letom starosti 98,88 evro.

Izterjava preživnine iz tujine

Pomoč pri izterjavi preživnine iz tujine, kadar preživninski zavezanec ali preživninski upravičenec živi v tujini, se lahko zagotavlja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, ki kot osrednji organ skrbi za dejansko izpolnjevanje obveznosti, priznavanje in izvrševanje sodnih odločb ter sodelovanje v preživninskih zadevah.

Naloga osrednjega organa je, da zagotovi pomoč pri pošiljanju in sprejemanju zahtev in pri začetku postopkov ali omogočanju lažjega začetka postopkov.

Upravičenec, ki si prizadeva izterjati preživnino, lahko vloži različne vrste zahtev:

  • priznanje ali priznanje in razglasitev izvršljivosti sodne odločbe,
  • izvršitev sodne odločbe, ki je bila izdana ali priznana v zaprošeni državi članici,
  • izdajo sodne odločbe v zaprošeni državi članici, ko sodne odločbe še ni, po potrebi med drugim tudi ugotovitev sorodstvenega razmerja,
  • izdaja sodne odločbe v zaprošeni državi članici, ko priznanje in razglasitev izvršljivosti sodne odločbe, ki je bila izdana v državi, ki ni zaprošena država članica, ni mogoče,
  • sprememba sodne odločbe, ki je bila izdana v zaprošeni državi članici,
  • sprememba sodne odločbe, ki je bila izdana v državi, ki ni zaprošena država članica.

Izterjava preživnine v državah izven Evropske unije

V državah izven Evropske unije se preživnina lahko izterja skladno z določbami Konvencije o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini in Konvencije o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin.

Mednarodni protipravni odvzem otrok

O mednarodnem protipravnem odvzemu govorimo takrat, ko eden od staršev brez soglasja drugega starša otroka odpelje iz države, v kateri otrok običajno prebiva, v drugo državo.

Šteje se, da je otrok nezakonito odpeljan ali zadržan:

  • če so s tem kršene pravice do skrbi zanj, ki jih je dobila oseba, institucija ali katerokoli drugo bodisi kolektivno bodisi posamično telo po zakonu države, v kateri je otrok stalno prebival, preden je bil odpeljan ali zadržan,
  • če so se v času, ko je bil otrok odpeljan ali zadržan, te pravice uveljavljale bodisi kolektivno bodisi posamično ali bi se uveljavljale, če otrok ne bi bil odpeljan ali zadržan.

Mednarodni protipravni odvzem otrok urejata Haaška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok in Uredba Sveta Evropske unije.