Skoči do osrednje vsebine

V primerih ko starši ne živijo ali v prihodnje ne bodo več živeli skupaj (tj. ob razvezi zakonske/partnerske zveze, razpadu zunajzakonske skupnosti/nesklenjene partnerske zveze), se morajo sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok ter o določitvi stikov in preživnine. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji. Če se starši sporazumejo o varstvu in vzgoji otrok, določitvi stikov in preživnine, lahko predlagajo sklenitev sodne poravnave. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne. Če se starši ne sporazumejo o tem odloči sodišče. Sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka/določitvi stikov/določitvi preživnine, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.

Zaupanje otroka v varstvo in vzgojo

Otroka se lahko na podlagi sporazuma staršev ali odločitve sodišča zaupa:

  • v skupno varstvo in vzgojo obema staršema,
  • v varstvo in vzgojo enemu od staršev ali pa se odloči da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju.

Kadar otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo obema od staršev, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na njegov razvoj, sporazumno in v skladu s koristjo otroka. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.

Stiki

Otrok ima pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka.

Otrok ima pravico tudi do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju s koristjo otroka. Šteje se, da so take osebe predvsem njegovi stari starši, bratje in sestre, polbratje in polsestre, nekdanja rejnica ali rejnik , prejšnji ali sedanji zakonec, zunajzakonska partnerica ali zunajzakonski partner enega ali drugega od njegovih staršev.

Preživnina

Zakonska obveznost preživljanja med starši in otroki je urejena v Družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg in 22/19, v nadaljevanju DZ):

 1. Preživljanje otrok

Glede obveznosti preživljanja otrok DZ določa, da morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti.

Po polnoletnosti pa obstaja dolžnosti preživljanja ob pogoju rednega šolanja oziroma študija, poleg tega upravičenec ne sme biti zaposlen ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb. Preživljanje je tudi omejeno do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega šolstva možno pridobiti oziroma le do prvega zaključka dodiplomskega študija ali do prvega zaključka magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa v skladu z določbami zakona, ki ureja visoko šolstvo. Obveznost preživljanja traja najdlje do upravičenčevega dopolnjenega 26. leta starosti.

Določitev preživnine

Starši, ki ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, pa tudi starši, ki živijo skupaj, se sporazumejo o preživljanju skupnih otrok. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji. Če se starši ne sporazumejo o preživljanju skupnih otrok, odloči o tem sodišče.

V vseh primerih je korist otroka glavno vodilo pri odločitvi o preživljanju otrok oziroma pri odmeri preživnine. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.

- Preživljanje v okviru gospodinjstva

Starši preživljajo otroke v svojem gospodinjstvu, razen če je to v nasprotju s koristjo otroka. Razen pri dolžnosti staršev do preživljanja otrok lahko zavezanec upravičencu plačuje preživnino ali ga vzame k sebi v preživljanje ali poskrbi za njegovo preživljanje na drug način. Upravičenec lahko iz pomembnih razlogov zahteva, da se mu preživnina določi v denarju.

- Določitev preživnine za mladoletnega otroka z dogovorom

Če se starši sporazumejo o otrokovi preživnini, lahko predlagajo sklenitev sodne poravnave. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka, predlog zavrne.

Če se starši sporazumejo o zvišanju ali znižanju z izvršilnim naslovom določene otrokove preživnine, lahko predlagajo sklenitev sodne poravnave. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka, predlog zavrne.

- Določitev preživnine za polnoletnega otroka z dogovorom

O preživnini, ki jo morajo starši plačevati polnoletnemu otroku, lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

 O zvišanju, znižanju ali odpravi preživnine, ki jo morajo starši plačevati polnoletnemu otroku, lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

- Sodno odločanje

Če se starši oziroma upravičenec in zavezanec ne sporazumejo o preživljanju, odloči o tem sodišče. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.

Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine.

 Sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

2. Preživljanje staršev

Polnoletni otrok mora po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kot so starši dejansko preživljali njega. Polnoletnemu otroku ni treba preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.

- Določitev preživnine za starša z dogovorom

O preživnini, ki jo mora polnoletni otrok plačevati staršem, lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

 O zvišanju, znižanju ali odpravi preživnine, ki jo mora polnoletni otrok plačevati staršem, lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

Sodno odločanje

Če se upravičenec in zavezanec ne sporazumeta o preživljanju, odloči o tem sodišče. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.

Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine.

Sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine.

Usklajevanje preživnin

Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi v mesecu januarju.

Dodatne informacije:

Izvršba preživnine: Če dolžnik prostovoljno ne izpolnjuje obveznosti plačila preživnine v skladu z izvršilnim naslovom (sodba, sklep sodišča, izvršljiv notarski zapis, skupaj z obvestilom o uskladitvi preživnine), lahko upnik vloži na sodišču predlog za izvršbo z namenom dosega izpolnitve obveznosti.

Za dovolitev izvršbe in zavarovanja je stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače.

  • Obrazec za izterjavo preživnin

    Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v Sodnikovem informatorju objavilo prenovljene obrazce za izterjavo preživninskih terjatev skupaj z navodili za izpolnjevanje, kot pomoč pri vlaganju predlogov za izvršbo.
    Obrazci, prijavnice | Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Nadomestilo preživnine

V primeru, ko preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, lahko otrok pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije uveljavlja pravico do nadomestila preživnine.

Otroku pripada pravica do nadomestila preživnine, če je postopek izvršbe po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot tri mesece.

Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma 18. leta starosti otroka, če ni v delovnem razmerju.

Višina nadomestila preživnine trenutno znaša:

  • za otroka do 6. leta starosti 76,07 EUR,
  • za otroka od 6. do 14. leta starosti 83,66 EUR,
  • za otroka nad 14. letom starosti 98,88 EUR.

Izterjava preživnine iz tujine

Pomoč pri izterjavi preživnine iz tujine, kadar preživninski zavezanec ali preživninski upravičenec živi v tujini, zagotavlja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, ki kot osrednji organ skrbi za dejansko izpolnjevanje obveznosti, priznavanje in izvrševanje sodnih odločb ter sodelovanje v preživninskih zadevah.

Naloga osrednjega organa je, da zagotovi pomoč pri pošiljanju in sprejemanju zahtev in pri začetku postopkov ali omogočanju lažjega začetka postopkov.

Upravičenec, ki si prizadeva izterjati preživnino, lahko vloži različne vrste zahtev:

  • priznanje ali priznanje in razglasitev izvršljivosti sodne odločbe,
  • izvršitev sodne odločbe, ki je bila izdana ali priznana v zaprošeni državi članici,
  • izdajo sodne odločbe v zaprošeni državi članici, ko sodne odločbe še ni, po potrebi med drugim tudi ugotovitev sorodstvenega razmerja,
  • izdaja sodne odločbe v zaprošeni državi članici, ko priznanje in razglasitev izvršljivosti sodne odločbe, ki je bila izdana v državi, ki ni zaprošena država članica, ni mogoče,
  • sprememba sodne odločbe, ki je bila izdana v zaprošeni državi članici,
  • sprememba sodne odločbe, ki je bila izdana v državi, ki ni zaprošena država članica.

Izterjava preživnine v državah izven Evropske unije

V državah izven Evropske unije se preživnina lahko izterja skladno z določbami Konvencije o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini in Konvencije o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin.

Mednarodni protipravni odvzem otrok

Od 21. 12. 2012 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, določeno kot centralni izvršilni organ za izpolnjevanje obveznosti po Konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok.

 Cilji Konvencije so:

  • zagotoviti čimprejšnjo vrnitev otrok, ki so bili nezakonito odpeljani ali zadržani v kakšni pogodbenici;
  • zagotoviti, da se pravice do skrbi za otroka in osebnih stikov z njim po zakonu ene izmed pogodbenic dejansko spoštujejo v drugi pogodbenici.

Šteje se, da je otrok nezakonito odpeljan ali zadržan:

  • če so s tem kršene pravice do skrbi zanj, ki jih je dobila oseba, institucija ali katerokoli drugo bodisi kolektivno bodisi posamično telo po zakonu države, v kateri je otrok stalno prebival, preden je bil odpeljan ali zadržan;
  • če so se v času, ko je bil otrok odpeljan ali zadržan, te pravice uveljavljale bodisi kolektivno bodisi posamično ali bi se uveljavljale, če otrok ne bi bil odpeljan ali zadržan.

Oseba, ki trdi, da je bila s tem, ko je bil otrok odpeljan ali zadržan, kršena pravica do skrbi zanj, se lahko obrne na centralni izvršilni organ države, v kateri je otrokovo stalno prebivališče, ali na centralni izvršilni organ katerekoli druge pogodbenice za pomoč pri zagotovitvi vrnitve otroka.

 Prošnja za vrnitev otroka vsebuje:

  • podatke o identiteti prosilca, otroka in osebe, za katero se trdi, da je odpeljala otroka ali ga zadržala;
  • datum otrokovega rojstva;
  • dejstva, na katerih temelji prošnja za vrnitev otroka;
  • vse razpoložljive informacije v zvezi s krajem, kjer je otrok, in identiteto osebe, za katero se domneva, da je otrok z njo.

 K prošnji se lahko priložijo naslednji dokumenti:

  • overjena kopija katerekoli pomembne odločbe ali sporazuma;
  • potrdilo ali garantno pismo, ki ga izda centralni izvršilni organ ali drug pristojen organ države, v kateri je otrokovo stalno prebivališče, ali uradna oseba, in sicer v zvezi z relevantnim pravom te države;
  • kakršenkoli drug relevanten dokument.

Konvencija ureja tudi pravico do posebnih stikov z otrokom, pri čemer se prošnja za sklenitev sporazuma za organiziranje ali zagotovitev učinkovitega uveljavljanja pravice do osebnih stikov z otrokom lahko vloži pri centralnih izvršilnih organih pogodbenic enako kot prošnja za vrnitev otroka.

Z notifikacijo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 je Republika Slovenija Evropski komisiji sporočila, da je na podlagi 53. člena uredbe osrednji organ v Republiki Sloveniji Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Uredba se uporablja v civilnih zadevah, ki se nanašajo na:

  • razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze;
  • podelitev, izvrševanje, prenos, omejitev ali odvzem starševske odgovornosti.
Iskalnik