Skoči do osrednje vsebine

Mediacija je način alternativnega reševanja sporov, s katerim se lahko izognemo dolgotrajnim in zamudnim sodnim postopkom. Je postopek, v katerem poskušajo stranke prostovoljno, s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja) doseči mirno rešitev spora.

Mediacija se lahko izvede pred začetkom sodnega postopka, med njim ali po koncu sodnega postopka, obsega pa pomoč pri urejanju osebnih in premoženjskih razmerij.

Mediacijo med sodnim postopkom izvajajo mediatorji v okviru programov, ki jih sprejmejo sodišča, mediacijo pred začetkom in po koncu sodnega postopka pa izvajajo mediatorji na centrih za socialno delo in zunanji izvajalci mediacije, ki so uvrščeni na seznam mediatorjev pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Prvenstveno se izvaja pred začetkom sodnega postopka z namenom oblikovati predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ali predlog za sklenitev sodne poravnave o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o njegovih stikih s starši ali z drugimi osebami ali o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Mediator nima pooblastila za odločanje, temveč strankama pomaga pri ponovni vzpostavitvi komunikacije in pri samostojnem reševanju njunih težav in sklenitvi dogovora.

Mediacija omogoča, da se spor reši hitro, učinkovito in z manjšimi stroški. V primerih, ko se v mediaciji rešujejo spori iz razmerij do otrok, je mediacija za stranke brezplačna.

Mediator mora pri mediaciji vselej upoštevati načelo največje otrokove koristi. V primerih suma nasilja v družini se mediacija med strankama ne izvaja. Mediator, ki v mediaciji izve, da je otrok ogrožen, je dolžan o tem obvestiti center za socialno delo.

Mediacija pred in po sodnem postopku

Mediacija pred in po sodnem postopku se izvaja pri pristojnem centru za socialno delo (v prostorih centra za socialno delo).

Če center za socialno delo iz upravičenih razlogov mediacije ne more zagotoviti ali ne more zagotoviti, da bo izvedena v predpisanem roku, se mediacija izvaja pri enem od zunanjih izvajalcev mediacije. Mediacija se pri enem od zunanjih izvajalcev mediacije izvaja tudi na predlog strank. V tem primeru stranki oziroma stranke same izberejo enega od zunanjih izvajalcev mediacije s seznama. Če se stranke glede izbire zunanjega izvajalca mediacije ne sporazumejo ali če izbrani mediator ni na razpolago, določi zunanjega izvajalca mediacije center za socialno delo.

Zunanji izvajalec mediacije izvaja mediacijo v svojih prostorih. Ob predhodnem soglasju centra za socialno delo se lahko mediacija izvede tudi v drugih prostorih.

  • Seznam mediatorjev

    Seznam mediatorjev vodi Ministrstvo za delo, družino, socialno delo in enake možnosti, sestavljen pa je iz liste mediatorjev na centrih za socialno delo in iz liste zunanjih izvajalcev mediacije. S seznamom se seznanja javnost in krepi učinkovito izvajanje postopkov mediacije.
    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Uvrstitev na seznam mediatorjev

O uvrstitvi na seznam odloči minister, pristojen za družino.

Strokovne delavce centra za socialno delo se na seznam uvrsti na podlagi vloge direktorja centra za socialno delo. Zunanji izvajalci mediacije pa lahko vlogo za uvrstitev na seznam posredujejo, ko ministrstvo objavi javni poziv (objavi se v primeru izkazanih potreb po dodatnih mediatorjih).

Na seznam mediatorjev se lahko uvrsti oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  • je poslovno sposobna,
  • ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
  • ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem študijskem programu prve stopnje,
  • je opravila izobraževanje za mediatorja po programu določenem v Pravilniku o izvajanju mediacije po Družinskem zakoniku.

Izobraževanja za mediatorje

Osnovno izobraževanje za mediatorja mora trajati najmanj 40 pedagoških ur ter obsegati vse predpisane vsebine, ki jih določa Pravilnik o izvajanju mediacije po Družinskem zakoniku. Izobraževanje vključuje tudi zaključni izpit, na katerem se preveri znanje, ki ga je kandidat pridobil v tem izobraževanju.

Mediatorji uvrščeni na seznam mediatorjev so se dolžni strokovno izpopolnjevati in sproti seznanjati z novimi dognanji in metodami v stroki ter aktivno sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizirajo izvajalci izobraževanj za mediatorje. Mediator, uvrščen na seznam, se mora v obdobju treh zaporednih let udeležiti nadaljnjega izobraževanja s področja mediacije v skupnem trajanju najmanj 36 pedagoških ur.

Izvajalci izobraževanj za mediatorje lahko posredujejo svoje programe izobraževanj v potrditev Komisiji za nadzor nad delom mediatorjev, obravnavo pritožb in presojo ustreznosti izobraževanj.

Kriteriji za potrditev izobraževanj za mediatorje

Komisija za nadzor nad delom mediatorjev, obravnavo pritožb in presojo ustreznosti izobraževanj je na sestanku dne 7. 10. 2020 izoblikovala sledeče kriterije za potrditev izobraževanj skladno z določbo 19. člena Pravilnika o izvajanju mediacije po Družinskem zakoniku in Priloge 1 tega pravilnika:

Osnovna izobraževanja za mediatorje:

  • vsak posamezen program mora vsebovati bodisi časovni razrez (navedeno mora biti, koliko ur je namenjeno vsaki posamezni vsebini) bodisi mora biti program naveden v obliki urnika,
  • vsakemu posameznemu programu mora biti priložen nabor predavateljev ali trenerjev ter kratka navedba njihovih referenc in izkušenj; navedeni pa morajo biti tudi kriteriji posameznega društva ali zavoda pri izbiri predavateljev (na primer da je ta oseba družinski mediator, ima izkušnje z izvajanjem mediacije, izkušnje s predavanji in podobno),
  • naveden mora biti vodja programa (odgovorna oseba),
  • iz vsakega posameznega programa mora biti razvidno, kolikšen del izobraževanja je namenjen praktičnemu delu (igra vlog in podobno).

Nadaljnja izobraževanja za mediatorje:

  • vsak posamezen program mora imeti že določen naslov (vsebino), predložiti je potrebno tudi kratek opis programa,
  • vsak posamezen program mora vsebovati bodisi časovni razrez (navedeno mora biti koliko ur je namenjeno vsaki posamezni vsebini) bodisi mora biti program naveden v obliki urnika,
  • vsakemu posameznemu programu mora biti priložen seznam predavateljev ali trenerjev oziroma nabor le-teh ter kratka navedba njihovih referenc; navedeni pa morajo biti tudi kriteriji posameznega društva ali zavoda pri izbiri predavateljev (na primer da je ta oseba družinski mediator, ima izkušnje z izvajanjem mediacije, izkušnje s predavanji in podobno),
  • naveden mora biti vodja programa (odgovorna oseba).

Potrjeni programi izobraževanj za mediatorje

Seznam že potrjenih izobraževanj je javno objavljen, po podrobnejše informacije glede terminov izvedbe posameznega programa pa se je potrebno obrniti neposredno na posameznega izvajalca izobraževanja.  

Nadzor nad delom mediatorjev

Nadzor nad delom mediatorjev se izvaja preko rednih letnih in izrednih poročil, ki jih centri za socialno delo in zunanji izvajalci mediacije posredujejo Ministrstvu za delo, družino, socialno delo in enake možnosti.

Zoper delo posameznega mediatorja je možno vložiti pritožbo, ki jo obravnava Komisija za nadzor nad delom mediatorjev, obravnavo pritožb in presojo ustreznosti izobraževanj.

Statistični podatki o mediacijah