Skoči do osrednje vsebine

Mediacija je način alternativnega reševanja sporov, s katerim se lahko izognemo dolgotrajnim in zamudnim sodnim postopkom. Je postopek, v katerem poskušajo stranke prostovoljno, s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja) doseči mirno rešitev spora.

Mediacija se lahko izvede pred začetkom sodnega postopka, med njim ali po koncu sodnega postopka, obsega pa pomoč pri urejanju osebnih in premoženjskih razmerij.

Prvenstveno se izvaja pred začetkom sodnega postopka z namenom oblikovati predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ali predlog za sklenitev sodne poravnave o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o njegovih stikih s starši ali z drugimi osebami ali o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Mediator nima pooblastil za odločanje, temveč strankama pomaga pri ponovni vzpostavitvi komunikacije in pri samostojnem reševanju njunih težav.

Mediator mora pri mediaciji vselej upoštevati načelo največje otrokove koristi.

V primerih suma nasilja v družini se mediacija med strankama ne izvaja.

Mediator, ki v mediaciji izve, da je otrok ogrožen, je dolžan o tem obvestiti center za socialno delo.

Mediacija pred in po sodnem postopku

Mediacija pred in po sodnem postopku se izvaja pri pristojnem centru za socialno delo. Če center za socialno delo iz upravičenih razlogov mediacije ne more zagotoviti ali ne more zagotoviti, da bo izvedena v predpisanem roku, se mediacija izvaja pri enem od zunanjih izvajalcev mediacij, ki so uvrščeni na seznam pri ministrstvu, pristojnemu za družino.

Mediacija se pri enem od zunanjih izvajalcev mediacije izvaja tudi na predlog strank. V tem primeru stranki oziroma stranke same izberejo enega od zunanjih izvajalcev mediacije s seznama. Če se stranke glede izbire zunanjega izvajalca mediacije ne sporazumejo ali če izbrani mediator ni na razpolago, določi zunanjega izvajalca mediacije center za socialno delo.

Mediacija pri centru za socialno delo se izvaja v prostorih centra za socialno delo.

Zunanji izvajalec mediacije izvaja mediacijo v svojih prostorih. Ob predhodnem soglasju centra za socialno delo se lahko mediacija izvede tudi v drugih prostorih.

Na seznam mediatorjev se lahko uvrsti oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  • je poslovno sposobna,
  • ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
  • ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem študijskem programu prve stopnje,
  • je opravila izobraževanje za mediatorja po programu določenem v Pravilniku o izvajanju mediacije po Družinskem zakoniku.

Izobraževanje za mediatorja obsega najmanj 40 pedagoških ur. Izobraževanje za mediatorja vključuje tudi zaključni izpit, na katerem se preveri znanje, ki ga je kandidat pridobil v tem izobraževanju.

Nadzor nad delom mediatorjev se izvaja preko rednih letnih in izrednih poročil, ki jih centri za socialno delo in zunanji izvajalci mediacije posredujejo ministrstvu, pristojnemu za družino. Slednje obravnava tudi pritožbe nad delom mediatorja.

Mediacija med sodnim postopkom

Mediacija med sodnim postopkom se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja alternativno reševanje sodnih sporov. Sodišče lahko predlog strank oziroma udeležencev postopka, ki soglašajo, da se opravi poskus mediacije, zavrne in ne prekine sodnega postopka, če v postopkih, ki se nanašajo tudi na otroka, meni, da prekinitev ne bi bila v korist otroka.

Mediacijo med sodnim postopkom izvajajo mediatorji v okviru programov, ki jih sprejmejo in uveljavijo sodišča v skladu z zakonom, ki ureja alternativno reševanje sodnih sporov. Poteka lahko kot sodišču pridružen oziroma kot s sodiščem povezan program, lahko pa poteka tudi povsem neodvisno od sodišča in sodnih postopkov.

Iskalnik