Prijava kršitve

Prijavitelj je fizična oseba, ki prijavi ali javno razkrije informacije o kršitvi, pridobljene v svojem delovnem okolju.

Delovno okolje je opredeljeno zelo široko in pomeni sedanje ali preteklo delovno in podobno razmerje v zasebnem ali javnem sektorju, v okviru katerega posameznik pridobi informacije o kršitvi in v okviru katerega bi lahko tak posameznik utrpel povračilne ukrepe, če bi tako kršitev prijavil.

Zelo široko je opredeljeno tudi delovno in podobno razmerje, ki pomeni delovno razmerje, lahko pa tudi prostovoljstvo, pripravništvo, vajeništvo, pogodbeno delo, študentsko delo, sodelovanje v razpisnih postopkih v vlogi kandidata, opravljanje funkcije, izvrševanje upravičenj, nalog in pooblastil delničarja, člana nadzornega ali upravnega organa subjekta, kot tudi vsako drugo sodelovanje v dejavnosti pravne ali fizične osebe, ki jo izvajajo samozaposlene osebe na podlagi pogodbe, ali delo pod nadzorom in vodstvom zunanjih izvajalcev, podizvajalcev ali dobaviteljev, ne glede na plačilo in ne glede na to, ali se je razmerje že končalo ali se šele vzpostavlja s postopkom zaposlovanja ali s pogajanji pred podpisom pogodbe.

Notranja prijava pri zaupniku

Prijavitelj lahko poda notranjo prijavo kršitve neposredno zaupniku v delovnem okolju, kjer je do kršitve prišlo. Zaupnika mora določiti delodajalec. Kontaktni podatki zaupnika, to je običajno telefonska številka, e-poštni naslov ali kak drug način, na katerega je zaupnik dosegljiv, morajo biti objavljeni na način, da so dostopni vsem zaposlenim. Običajna mesta za objavo kontaktnih podatkov zaupnika so spletne strani, intranet, oglasna deska in podobno.

Pri tem velja upoštevati, da delodajalci, ki zaposlujejo manj kot 50 delavcev, niso zavezani vzpostaviti notranje poti za prijave. Če notranje poti ni, in torej zaupnik za sprejem in obravnavo prijav ni določen, lahko prijavitelj prijavo poda neposredno po zunanji prijavni poti.

Prijavitelj lahko poda prijavo zaupniku osebno, preko telefona ali pisno na način kot je delodajalec to določil v notranjem pravilniku o zaščiti prijaviteljev.

Zaupnik bo notranjo prijavo pregledal in v predhodnem preizkusu preveril, ali jo lahko obravnava. Svojo odločitev o tem bo prijavitelju sporočil v roku sedmih dni.

Če se zaupnik odloči, da bo prijavo obravnaval, bo skupaj z drugimi sodelavci preveril navedbe iz prijave, pripravil predloge za odpravo kršitev in poskrbel, da bodo pristojni znotraj delovne organizacije ukrepe izvedli.

Ob zaključku postopka bo zaupnik pripravil poročilo o obravnavi prijave in z njim seznanil vodstvo in prijavitelja. Rok za poročilo je tri mesece po prejemu prijave. Če postopek v tem času še ni končan, bo zaupnik prijavitelju sporočil kakšno je stanje zadeve.

Zaupnik v postopku ne sme razkriti identitete prijavitelja, če se ta z razkritjem ne strinja. Prav tako ne sme razkriti informacij iz prijave, ki bi lahko prijavitelja posredno razkrile. Prijavitelj mora upoštevati, da v nekaterih primerih prijave brez razkritja identitete ne bo mogoče ustrezno obravnavati (npr. kadar se kršitev nanaša samo na prijavitelja ali kadar je prijavitelj edini, ki ima informacije o kršitvi). V takšnih primerih je na mestu razmislek o prijavi po zunanji poti.

Zunanja prijava pri nadzornih organih

Prijavitelji lahko podajo tudi zunanjo prijavo kršitve, in sicer neposredno pristojnim organom glede na področje, na katerem je prišlo do kršitve, ki jo želi prijaviti. Zunanja prijava pride v poštev, če notranja pot za prijavo ni vzpostavljena, če notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati, ali če prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov. Zunanjo prijavo lahko odda tudi prek eUprave.

Prijavo obravnavajo naslednji organi, vsak na svojem delovnem področju:

1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije,
2. Agencija za trg vrednostnih papirjev,
3. Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence,
4. Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa,
5. Agencija za zavarovalni nadzor,
6. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
7. Banka Slovenije,
8. Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil,
9. Finančna uprava Republike Slovenije,
10. Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
11. Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja,
12. Informacijski pooblaščenec,
13. Inšpekcija za informacijsko varnost,
14. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
15. Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
16. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
17. Inšpektorat Republike Slovenije za delo,
18. Inšpektorat za javni sektor,
19. Inšpektorat za okolje in energijo,
20. Inšpektorat za naravne vire in prostor,
21. Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke,
22. organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji (Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj),
23. Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije,
24. Slovenski državni holding in
25. Komisija za preprečevanje korupcije.

Kadar se vsebina prijave nanaša na pristojnosti nadzornih organov, ki jih ni na zgornjem seznamu, se prijavo pošlje Komisiji za preprečevanje korupcije.

Kako bodo pristojni organi za zunanjo prijavo ravnali s prijavo

Pristojni organi bodo prijavo vsebinsko obravnavali skladno s predpisi, ki veljajo na njihovem delovnem področju. Hkrati jih ZZPri zavezuje, da prijavitelja obvestijo o sprejemu prijave v roku sedmih dni ter o koncu obravnave v roku treh mesecev. Če obravnava prijave v tem času še ne bo končana, bodo prijavitelju poslali obvestilo o stanju obravnave.
Organi za zunanjo prijavo ne smejo razkriti identitete prijavitelja.

Kaj se zgodi, če ste zunanjo prijavo poslali na napačen naslov

Če organ ni pristojen za obravnavo prijave, jo bo odstopil drugemu pristojnemu organu s seznama zgoraj. Če pristojnega organa ni na seznamu, bo prijavo odstopil Komisiji za preprečevanje korupcije, ta pa bo prijavo v ustrezni obliki poslala tistemu organu, ki jo lahko vsebinsko obravnava. Osebni podatki prijavitelja bodo ves čas postopka varovani skladno z zakonom, brez soglasja prijavitelja pa ne bodo razkriti osebam, ki niso pristojne za obravnavo zunanjih prijav.

Kaj se zgodi, če prijavite kaznivo dejanje

Če prijavite kršitev, za katero bo pristojni organ ocenil, da pomeni kaznivo dejanje, ga je dolžan naznaniti policiji oziroma državnemu tožilstvu. V tem primeru lahko prijavitelj postane priča v kazenskem postopku, njegovo identiteto pa se lahko razkrije storilcu kaznivega dejanja. Če bi bila s tem ogrožena varnost prijavitelja, se ga lahko zaščiti z ukrepi iz Zakona o zaščiti prič. Kljub temu še vedno veljajo pravila o prepovedi povračilnih ukrepov. Če bi bil prijavitelj zaradi prijave deležen povračilnih ukrepov, mu lahko pomoč in svetovanje nudi Komisija za preprečevanje korupcije.

Javno razkritje kršitev

Zakon ne omejuje svobode govora, kar pomeni, da lahko posameznik informacije o kršitvi kadarkoli sporoči javnosti. Če bo pri tem upošteval pogoje, ki jih določa zakon o zaščiti prijaviteljev, bo lahko deležen tudi zaščite po tem zakonu.

Prijavitelj, ki javno razkrije informacije o kršitvi, je upravičen do zaščite, če je najprej podal notranjo ali zunanjo prijavo, pa v treh mesecih od prijave ni bil sprejet noben ustrezen ukrep za odpravo kršitve. Do zaščite je upravičen tudi, če ima utemeljene razloge za domnevo, da lahko kršitev pomeni neposredno ali očitno nevarnost za javni interes, zlasti pa nevarnost za življenje, javno zdravje in varnost, če obstaja tveganje povračilnih ukrepov, ali pa je zaradi posebnih okoliščin primera le malo možnosti, da bo kršitev ustrezno obravnavana. Takšen primer bi bil podan, ko bi se dokazi lahko skrili ali uničili, ali ko bi se organ za zunanjo prijavo nedovoljeno dogovarjal s storilcem kršitve ali je celo vpleten v kršitev.

Zaščitni ukrepi za prijavitelja

Zakon določa več zaščitnih ukrepov, namenjenih zaščiti prijavitelja, ki v dobri veri poda prijavo kršitve v svojem delovnem okolju.  Vsak deležnik v sistemu ima svojo vlogo pri zaščiti prijavitelja. Zaupniki in pooblaščene osebe organov za zunanjo prijavo morajo predvsem zaščititi identiteto prijavitelja, mu svetovati in izdati potrdilo o sprejemu prijave.

Osrednjo vlogo ima Komisija za preprečevanje korupcije, ki lahko prevzame zaščito prijavitelja: če uradna oseba, ki obravnava zunanjo prijavo, oceni, da bi bilo to potrebno, prijavitelju izda potrdilo o upravičenosti do zaščitnih ukrepov in ga po potrebi napoti k ustreznim strokovnjakom (psihološka podpora). Komisija ima tudi osrednjo vlogo koordinatorja delovanja na področju zaščite prijaviteljev, pripravlja izobraževanja in usposabljanja za zaupnike in za uradne osebe, svetuje in nudi pomoč zavezancem in organom za zunanjo prijavo pri vzpostavitvi poti za prejem notranje in zunanje prijave ter izdaja priporočila in pojasnila o vprašanjih, povezanih z vsebino zakona. Komisija letno objavi tudi letno poročilo, ki vsebuje statistične podatke o obravnavi prijav kršitev.

Prepoved razkritja identitete

Identitete prijavitelja ni dovoljeno razkriti nikomur, razen zaupniku in organu za zunanjo prijavo. Pod določenimi pogoji je identiteto mogoče razkriti na zahtevo državnega tožilca in na zahtevo sodišča. Tudi to razkritje ni dovoljeno, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.

Če pride do nedovoljenega razkritja identitete prijavitelja in poskusa ali grožnje s povračilnim ukrepom se to šteje kot lažji prekršek. 
Kot hujši prekršek je določena izvedba povračilnega ukrepa in razkritje identitete prijavitelja. Posamezen prekršek obravnava organ, ki obravnava zunanjo prijavo.

Izključitev odgovornosti prijavitelja

Prijavitelj ne odgovarja za razkritje informacij, kot so na primer davčna, poslovna, bančna ali druga z zakonom določena skrivnost. Ta izjema pa ne velja za razkritje tajnih podatkov, poklicne skrivnosti odvetnikov in zdravnikov, tajnosti sodnih posvetovanj in podatkov iz kazenskega postopka.
Prijavitelj tudi ne nosi odgovornosti za pridobitev takšnih informacij, če takšna pridobitev ali dostop ni samostojno kaznivo dejanje.

Sodno varstvo

Če bi bil prijavitelj podvržen povračilnim ukrepom delodajalca, bi lahko uveljavljal sodno varstvo pred sodiščem z vložitvijo tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe pri pristojnem sodišču. Glede na to, da je večina povračilnih ukrepov delovnopravne narave (kot na primer odpoved pogodbe o zaposlitvi ali premestitev), bo največkrat za sodno varstvo pristojno Delovno in socialno sodišče.

V takšnih primerih lahko sodišče zadrži ali odpravi povračilne ukrepe. Določena je tudi nujnost postopka, prijavitelj pa je oproščen plačila sodnih taks. Prav tako zakon vzpostavlja domnevo, da je škoda, ki jo je utrpel delavec, posledica povračilnega ukrepa, zato delavcu tega ni treba  dokazovati. Lahko pa delodajalec dokazuje, da ne gre za nedovoljen povračilni ukrep.

Brezplačna pravna pomoč

Prijavitelj je lahko v postopkih zoper svojega delodajalca ali v postopkih, ki jih delodajalec v zvezi s prijavo sproži proti prijavitelju, upravičen do brezplačne pravne pomoči. Pogoj za to je, da izkaže, da je pred povračilnim ukrepom podal prijavo.

Nadomestilo za primer brezposelnosti

Prijavitelj, ki bi zaradi prijave ostal brez zaposlitve, je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, kot če bi mu prenehala pogodba o zaposlitvi brez njegove krivde (tudi na primer v primeru krivdne odpovedi s strani delodajalca).

Pogoj za uveljavljanje pravice je, da prijavitelj v postopku pred Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje predloži potrdilo Komisije za preprečevanje korupcije o upravičenosti do zaščite in da zaradi odpovedi toži delodajalca. Nadomestilo je treba uveljaviti v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja. Do nadomestila so upravičene vse osebe, tudi če še niso dosegle minimalnega obdobja zavarovanja za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost. Tem se v takem primeru prizna nadomestilo v višini minimalnega zneska denarnega nadomestila.

Da se izognemo zlorabam in da spodbudimo pošteno uporabo pravic, je določena obveznost delavca oziroma delodajalca, ki v sporu ne uspe, da znesek nadomestila vrne.

Psihološka podpora

Ker je lahko prijava kršitev psihološko zahtevna, predvsem ker je lahko prijavitelj zaradi prijave izpostavljen povračilnim ukrepom, je zakon predvidel tudi možnost, da Komisija za preprečevanje korupcije prijavitelja napoti k ustreznemu strokovnjaku, ki mu bo nudil potrebno psihološko podporo v postopku. Psihološko podporo izvajajo strokovnjaki iz centrov za duševno zdravje ali drugih ustreznih ambulant v javni mreži zdravstvene službe.

Obveznosti za delodajalce

Zavezanci po ZZPri so podjetja in organi, ki morajo delovati skladno s predpisi, kršitve v delovnem okolju pa odpravljati. Predvsem pa ne smejo izvajati povračilnih ukrepov proti prijaviteljem, ki na kršitve opozorijo. To so jasno opredeljeni cilji, usmerjeni tudi k preprečevanju korupcije ter krepitvi integritete javnega sektorja in poslovnega okolja. K tem ciljem naj bi prispeval tudi ZZPri.  

Zavezanci za vzpostavitev notranje prijavne poti

Zavezanci za vzpostavitev notranje prijavne poti so vsi subjekti v zasebnem in javnem sektorju, ki imajo 50 ali več zaposlenih. Zakon določa nekatere izjeme: zavezanci so tudi subjekti v javnem in zasebnem sektorju, ki opravljajo dejavnost na področju okolja in zdravja, ki imajo 10 ali več zaposlenih. Med zavezanci je določen tudi nabor državnih organov, ne glede na število zaposlenih. Delodajalci so morali notranje prijavne poti vzpostaviti do 23. maja 2023, delodajalci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo manj kot 250 zaposlenih, pa morajo to urediti najpozneje do 17. decembra 2023.

Obveznosti za zavezance po ZZPri

Vzpostavitev poti za prijavo nepravilnosti znotraj organizacije obsega imenovanje zaupnika, opredelitev naslova za prejem prijave ter sprejem notranjega akta, v katerem so opisane posebnosti obravnave prijave, tako da ne pride do razkritja identitete prijavitelja. Predvideno je tudi letno statistično poročanje Komisiji za preprečevanje korupcije. Če delodajalec ne vzpostavi notranje poti za prijavo, ne sprejme notranjega akta ali ne poroča Komisiji za preprečevanje korupcije, je to prekršek, ki ga obravnava Komisija za preprečevanje korupcije.

Prepoved razkritja identitete prijavitelja

Prepoved razkritja identitete prijavitelja je eden osrednjih ukrepov za spodbudo prijav in zaupanja zaposlenih, da ne bodo deležni povračilnih ukrepov. Notranja prijavna pot mora biti organizirana na način, da se z identiteto prijavitelja ne seznani nihče drug razen zaupnika. To velja tudi med obravnavo prijave in odpravljanjem kršitve ter obveščanjem vodstva o kršitvah. Razkritje identitete prijavitelja je mogoče le ob izrecnem soglasju prijavitelja, npr. če drugače ne bo mogoče obravnavati oziroma odpraviti kršitve. Razkritje identitete prijavitelja je določeno kot hujši prekršek. Med prekrški je določeno tudi ugotavljanje identitete prijaviteljev, npr. s strani vodstva podjetja ali medijev.

Poseben naslov za prijave in evidentiranje prijave po ZZPri

Poseben naslov za prijave po ZZPri (v fizični ali elektronski obliki) je potreben zaradi zagotovitve ustrezne obravnave prijave in sicer na način, da z identiteto prijavitelja ne bo seznanjen nihče drug v organizaciji, razen zaupnika. S prejemom prijave je povezana tudi obveznost evidentiranja prijave. V primeru potrebnih prilagoditev načina evidentiranja prejete pošte (npr. z omejitvijo dostopov vodstva do evidence prijav) velja upoštevati tudi obveznost kasnejšega brisanja podatkov o prijavitelju in prijave ter možnost hrambe anonimiziranih evidenčnih podatkov o prijavi. Prijavitelj lahko prijavo zaupniku poda tudi ustno ali po telefonu, vzpostavi pa se lahko tudi možnost spletne prijave. Na takšen način se možnost prijave dodatno približa zaposlenim. Zakon predvideva tudi obravnavo anonimne prijave, a mora prijavitelj, ki želi prejeti potrdilo o prijavi v sedmih dneh po prijavi in povratno informacijo v treh mesecih oziroma ob zaključku postopka, navesti na kakšen način naj se mu pošlje.

Pri morebitnih prilagoditvah evidentiranja velja razmisliti tudi o možnostih za avtomatizirano obdelavo podatkov za pripravo letnega statističnega poročila Komisiji za preprečevanje korupcije.

Imenovanje zaupnika

Zakon ne predpisuje posebnih pogojev za zaupnika, tako da je pristojnost in odgovornost za ustrezno izbiro zaupnika izmed zaposlenih oseb prepuščena zavezancem. Od zaupnika se pričakuje, da bo užival zaupanje tako zaposlenih kot vodstva organizacije, saj bo s svojo osebno integriteto jamčil, da ne bo prišlo do razkritja identitete prijavitelja, pa tudi, da bo ukrepal za odpravo prijavljenih kršitev. Pri izbiri zaupnika lahko organizacija vključi zaposlene ali pa izbiro opravi vodstvo.

Zakon ne predpisuje zahtevane izobrazbe za zaupnika, niti drugih pogojev, glede na raznolikost zavezancev po ZZPri in njihovih zaposlenih. Pričakovano pa je, da zaupnik dovolj dobro pozna delovanje organizacije (in ima torej določene delovne izkušnje), da bo znal najti način, kako med zaposlenimi promovirati prijavo kršitev in način, kako prijavljene kršitve tudi nasloviti in odpraviti. Upoštevati velja tudi, da bo ime zaupnika dostopno vsem potencialnim prijaviteljem, torej zaposlenim in drugim osebam iz delovnega okolja (npr. študenti, podizvajalci, pogodbeni izvajalci).

Zakon omogoča fleksibilnost tudi glede števila oseb, imenovanih za zaupnika, omogoča pa tudi imenovanje notranje organizacijske enote, npr. oddelka za skladnost, s čimer se želi ohraniti že vzpostavljene prijavne poti v nekaterih organizacijah. Glede na sedemdnevni rok za potrditev prejema prijave velja razmisliti o imenovanju vsaj dveh zaupnikov z vidika nadomeščanja v času odsotnosti. Glede na pričakovano število prijav je mogoče, da bo zaupnik naloge zaupnika opravljal ob drugih delovnih nalogah. Organizacije lahko razmislijo tudi o združevanju različnih funkcij v eni osebi, na primer za področje mobinga na delovnem mestu, varstva osebnih podatkov, za načrt integritete in podobno. 

Od prave izbire zaupnika bo odvisno ali bo notranja prijavna pot delovala ali ne. Če bo organizacija izbrala neustreznega zaupnika, ki bo deloval odvračalno za prijavitelje, je pričakovati, da bodo zaposleni podajali zunanje prijave na pristojne (nadzorno/inšpekcijske) organe, namesto znotraj organizacije.

Vloga zaupnika

Zaupnik prijavo obravnava samostojno in pri tem ni vezan na navodila v posamezni zadevi. Ostali zaposleni v organizaciji mu morajo nuditi ustrezno pomoč za odpravo kršitve. Zaupnik bo v posameznih primerih lahko komuniciral s prijaviteljem in mu nudil pomoč v primeru povračilnih ukrepov in informacije o zaščitnih ukrepih.

Zaupnik ima tako osrednjo vlogo pri delovanju notranje prijavne poti. Zato je pomembna njegova ustrezna usposobljenost. Pri usposabljanju in podpori zaupnikom bo imela pomembno vlogo Komisija za preprečevanje korupcije.

Notranji akt

Zakon določa okvirno vsebino notranjega akta, v katerem bodo zavezanci opisali posebnosti svoje notranje prijavne poti. Notranji akt je namenjen tako zaupniku kot tudi zaposlenim – potencialnim prijaviteljem. Z objavo notranjega akta, npr. na intranetu organizacije, pa bo izpolnjen tudi del obveznosti po ZZPri. Drugi del obveznosti se nanaša na objavo splošnih informacij, ki so na voljo na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije.

Vzorci dokumentov za delodajalce

Ministrstvo za pravosodje je v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije pripravilo vzorce aktov in obrazcev za notranjo in zunanjo prijavno pot in splošne informacije za zaposlene.