Skoči do osrednje vsebine

Prijava kršitve predpisov v delovnem okolju Inšpekciji za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

V skladu s 16. točko 14. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev je Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pristojni organ za obravnavo zunanje prijave, če kršitev spada v obseg pristojnosti Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Zunanja prijava v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev zajema informacije o kršitvah, ki jih zaznajo prijavitelji v svojem delovnem okolju ne glede na to, ali gre za sedanje ali preteklo delovno in podobno razmerje.

Pot prijave

Zakon o zaščiti prijaviteljev določa zaščito prijaviteljev, ki prijavijo kršitve v svojem delovnem okolju. Kršitev lahko prijavite po notranjih ali zunanjih kanalih ali pa jo javno razkrijete. Zunanji kanal ali tako imenovano zunanjo prijavo lahko uporabite, če:

  • notranja pot ni vzpostavljena,
  • notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati, ali
  • menite, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje, da boste deležni povračilnih ukrepov.

Uradne osebe imenovane za zunanjo prijavo

V Inšpekciji za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so za obravnavo zunanje prijave, ki se nanaša na nepravilnosti v delovnem okolju prijavitelja, pristojni vsi inšpektorji in uradni veterinarji v skladu s svojimi pristojnostmi.

Pri obravnavi zunanje prijave je treba posebno pozornost nameniti pomoči in zaščiti prijavitelja pred povračilnimi ukrepi, kadar le-to potrebuje ali zahteva. V tem primeru uradni veterinar oziroma inšpektor, ki obravnavo prijavo, vključi v pomoč za prijavitelja tudi zaupnika, ki je na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, določen za obravnavo notranje prijave po Zakonu o zaščiti prijaviteljev.

Podatki za zunanjo prijavo kršitve

Zunanje prijave po Zakonu o zaščiti prijaviteljev se sprejemajo na naslednje načine:

Postopek obravnave prijave

Če prijavitelj ne zatrjuje tveganja povračilnih ukrepov, zunanjo prijavo obravnava inšpektor oziroma uradni veterinar v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) oziroma drugim predpisom, ki ureja postopek vsebinske obravnave prijave. Zaščitni ukrepi se zagotavljajo v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev, kadar je to potrebno. V takem primeru uradna oseba prijavitelja obvesti, o razlogih, zaradi katerih prijava ne bo obravnavana po Zakonu o zaščiti prijaviteljev ter, ali se bo obravnavala v skladu z določbami ZIN oziroma drugim ustreznim zakonom.

Pri obdelavi in obravnavi zunanje prijave je potrebna posebna skrbnost, da ne pride do razkritja identitete prijavitelja izven organa, zlasti pa ne delodajalcu prijavitelja. Prepoved in izjeme za razkritje identitete določa 6. člen Zakona o zaščiti prijaviteljev:

  • Nihče ne sme razkriti identitete prijavitelja brez njegovega izrecnega soglasja nikomur, razen zaupniku in organu za zunanjo prijavo. To velja tudi za vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja.
  • Ne glede na prejšnjo alinejo se sme identiteto prijavitelja in druge informacije razkriti, kadar to zahteva državni tožilec, če je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj, ali sodišče, če je to potrebno zaradi sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite pravice osebe, ki jo prijava zadeva.

V primeru razkritja identitete iz prejšnjega odstavka je treba pred tem pisno obvestiti prijavitelja o nameravanem razkritju z navedbo razlogov za razkritje, razen če državni tožilec ali sodišče presodi, da bi takšno obvestilo ogrozilo povezane preiskave ali sodne postopke.

Ne glede na izjeme nihče ne sme razkriti identitete prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.
Kadar je zaradi narave primera to potrebno, se lahko uradna oseba s prijaviteljem sestane tudi izven uradnih prostorov.
V primeru dvoma uradne osebe glede obravnave prijave bodisi na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru ali Zakona o zaščiti prijaviteljev o tem seznani zaupnika, ki poda ustrezne usmeritve.

Obveščanje prijavitelja

V skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev uradna oseba prijavitelja obvešča:

  • v 7 dneh o sprejemu ali nesprejemu prijave v obravnavo po Zakonu o zaščiti prijaviteljev, če s prijaviteljem ne dogovori drugače;
  • v 3 mesecih o stanju postopka, zlasti o predvidenih ali sprejetih ukrepih, če ta še ni končan;
  • o koncu in izidu postopka.

Če uradna oseba pri obravnavi prijave ugotovi, da so podane okoliščine, ki kažejo na neresničnost vsebine prijave, prijavitelja zaprosi za dodatna pojasnila in ga ob tem opozori na posledice lažne prijave.

Če prijavitelj pri neresnični prijavi vztraja, uvede prekrškovni postopek.

Odstop prijave pristojnemu organu

Če organ ni pristojen za obravnavo prijavljene kršitve, prijavo odstopi pristojnemu organu na naslov za zunanjo prijavo.

Če je za obravnavo kršitve stvarno pristojen organ, ki ni naveden med organi iz 14. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev, inšpektor oziroma uradni veterinar prijavo odstopi ali s soglasjem prijavitelja ali pa navedbe iz prijave povzame v ločen dokument na način, da ne omogoča razkritja identitete prijavitelja, in jo pošlje pristojnemu organu.

V primeru odstopa zadeve iz prejšnjega odstavka o tem obvesti prijavitelja, ki ga pouči, da je v primeru povračilnih ukrepov v skladu s četrtim odstavkom 17. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev za zaščito pristojna Komisija za preprečevanje korupcije. Obvestilo v vednost pošlje tudi Komisiji za preprečevanje korupcije.

Zaščita prijavitelja pri obravnavi zunanje prijave

Če uradna oseba pri obravnavi prijave v skladu z 17. členom Zakona o zaščiti prijaviteljev presodi, da je potrebna zaščita prijavitelja zaradi tveganja povračilnih ukrepov, ki ga zatrjuje prijavitelj, ali pa to izhaja iz okoliščin prijave, ali če je do poskusa ali povračilnega ukrepa že prišlo, o tem obvesti direktorja območnega urada in zaupnika, ki prijavitelju svetuje o zaščiti v skladu s 7. poglavjem Zakonom o zaščiti prijaviteljev in po potrebi prevzame obravnavo prijave.

Zaupnik prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, svetuje o pravnih možnostih in mu v okviru svojih pristojnosti pomaga v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilnih ukrepov, na primer tako, da mu izda potrdilo o vloženi prijavi ali zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, ki jih prijavitelj potrebuje v drugem postopku.

Kadar je to potrebno zaupnik prijavitelja povabi na pogovor ali mu na drug ustrezen način pomaga. Zaupnik se lahko glede zaščitnih ukrepov posvetuje s Komisijo za preprečevanje korupcije. Če presodi, da je to potrebno, lahko Komisiji za preprečevanje korupcije ob soglasju prijavitelja predlaga, da prevzame zaščito prijavitelja.

Dodatne informacije

  • Zaščita prijaviteljev - žvižgačev

    Osebe, ki delajo za javno ali zasebno organizacijo, so pogosto prve seznanjene z grožnjami ali škodo za javni interes, ki se pojavijo v njihovem delovnem okolju. S tem, ko prijavijo posamezne kršitve, delujejo kot tako imenovani žvižgači in imajo tako ključno vlogo pri razkrivanju in preprečevanju kršitev ter ohranjanju blaginje družbe. Glede na to, da potencialne žvižgače strah pred povračilnimi ukrepi delodajalca pogosto odvrača od tega, da bi prijavili svoje pomisleke ali sume kršitve, jih je slovenska zakonodaja zaščitila. Zakon o zaščiti prijaviteljev (v nadaljevanju ZZPri) tako prijavitelju oziroma žvižgaču omogoča zaščito identitete, brezplačno pravno pomoč in celo nadomestilo za primer brezposelnosti, če bi zaradi prijave ostal brez zaposlitve.