Kontaktni podatki za zunanjo prijavo kršitve

Kršitve po ZZPri s področja pristojnosti Urada za preprečevanje pranja denarja lahko prijavite:

• na elektronski naslov zvizgac.uppd@gov.si,
• na naslov Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Cankarjeva cesta 5, 1000 Ljubljana, s pripisom »prijava po ZZPri«,
• na telefonsko številko 01 200 18 00 (v času uradnih ur, od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00) ali
• osebno po predhodnem dogovoru z uradno osebo za zunanjo prijavo.

Uradne osebe za zunanjo prijavo

• Marko Masleša, 01 200 19 92, marko.maslesa@gov.si
• Matej Hanžel, 01 200 18 13, matej.hanzel@gov.si
• Nina Grudnik, 01 200 17 56, nina.grudnik@gov.si
  

Za opravljanje inšpekcijskega nadzora na podlagi zunanje prijave, ki se nanaša na nepravilnosti v delovnem okolju prijavitelja, so pristojni vsi inšpektorji Urada za preprečevanje pranja denarja.

Urad za preprečevanje pranja denarja obravnava tudi anonimne prijave kršitev po ZZPri. Ob tem poudarjamo, da morate, če boste kljub anonimni prijavi želeli prejeti povratne informacije glede prijave, v prijavi opredeliti, na kakšen način lahko uradna oseba vzpostavi stik z vami.

Postopek prijave kršitve in obravnave zunanje prijave

Posameznik lahko da prijavo po ZZPri le za kršitve predpisov, za katere je izvedel v svojem delovnem okolju. Prijavitelj da zunanjo prijavo organu za zunanjo prijavo, ki je pristojen za obravnavo prijavljene kršitve glede na njegove pristojnosti in naloge. Če na področju, na katerega se nanaša prijavljena kršitev, ni organa za zunanjo prijavo, prijavitelj poda prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije. Če želi prijavitelj naznaniti kršitev, ki je nastala znotraj subjekta, ki je v skladu z ZZPri zavezanec za vzpostavitev notranje prijavne poti, lahko to stori tudi s podajo notranje prijave zaupniku v tem subjektu.

Organ za zunanjo prijavo obravnava prijavo po ZZPri, če prijavitelj v prijavi izrecno navede, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov in da potrebuje zaščito kot prijavitelj po tem zakonu. Zaščita prijaviteljev velja za prijavljene kršitve, ki še trajajo oziroma so se zgodile ali prenehale pred manj kot dvema letoma. Organ za zunanjo prijavo obravnava prijavo v skladu s svojimi pristojnostmi, na način in po postopku, ki sta opredeljena v področnih predpisih. Pri tem skozi celoten postopek varuje identiteto prijavitelja v skladu z ZZPri.

Glede dokumentov in drugega gradiva v zvezi s prijavo se do konca postopka ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Podatki o identiteti prijavitelja tudi po koncu postopka s prijavo niso informacija javnega značaja. To velja tudi v primeru, ko je dokumentarno gradivo odstopljeno drugemu organu v pristojno obravnavo. 

Če zunanja prijava ne izpolnjuje pogojev za obravnavo po 5. členu ZZPri (prijavitelj in pogoji za zaščito) in devetem odstavku 16. člena ZZPri (dveletni rok od prenehanja kršitve), se prijavitelja obvesti o razlogih, zaradi katerih zunanja prijava ne bo obravnavana po ZZPri. V obvestilu se navede pravni položaj prijavitelja (da nima položaja stranke in da njegova identiteta ne bo razkrita).

Če se pri obdelavi zunanje prijave po ZZPri ugotovi, da so podane okoliščine, ki kažejo na neresničnost vsebine prijave, se prijavitelja zaprosi za dodatna pojasnila in se ga ob tem opozori na posledice lažne prijave. Če prijavitelj pri neresnični prijavi vztraja, se zoper prijavitelja lahko uvede prekrškovni postopek.

Obveščanje prijavitelja

Organ za zunanjo prijavo prijavitelju v sedmih dneh od prejema prijave potrdi njen sprejem, razen če prijavitelj izrecno zahteva drugače ali če organ za zunanjo prijavo presodi, da bi potrditev sprejema prijave lahko ogrozila varstvo identitete prijavitelja. Organ za zunanjo prijavo ravna enako tudi v primeru anonimnega prijavitelja, če ta opredeli, kam naj mu organ pošlje potrdilo.

Organ za zunanjo prijavo bo prijavo vsebinsko obravnaval v skladu s predpisi, ki urejajo nadzorni postopek (upoštevajo se na primer Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Zakon o bančništvu, Zakon o davčnem postopku in drugi).

Organ za zunanjo prijavo prijavitelja obvesti o koncu in izidu postopka. Če postopek po poteku treh mesecev od prejema prijave še ni končan, organ za zunanjo prijavo prijavitelja obvesti o stanju postopka, zlasti o predvidenih ali sprejetih ukrepih. Organ za zunanjo prijavo ravna enako tudi v primeru anonimnega prijavitelja, če ta opredeli, kam naj mu organ pošlje potrdilo.

Uradna oseba za zunanjo prijavo bo po potrebi o kršitvah obvestila tudi pristojne organe, kadar je prijava kršitev zunanjim organom obvezna, in naznanila kaznivo dejanje oziroma vložila kazensko ovadbo, če bi pri ugotovljeni kršitvi šlo za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. V takšnem primeru sme uradna oseba, če je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj, državnemu tožilstvu na njihovo obrazloženo zahtevo posredovati tudi osebne podatke prijavitelja.

Uradna oseba za zunanjo prijavo lahko prijavitelju po potrebi izda potrdilo o vložitvi prijave ali zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, če bo navedeno potreboval v drugih uradnih postopkih za uveljavljanje svojih pravic.

Informacije o nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju zaščite prijaviteljev:

1. Transparency International Slovenia - je nevladna in neprofitna organizacija s statusom v javnem interesu pri Ministrstvu za javno upravo;
2. Center za zaščito žvižgačev - Center se ukvarja z odpravljanjem posledic povračilnih ukrepov, ki pogosto doletijo žvižgače;
3. PiC (Partnerstvo za integriteto in transparentnost)  - slovenska nevladna organizacija, ki se ukvarja s preprečevanjem korupcije in zagotavljanjem varstva prijaviteljev;
4. CNVOS - krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij.

Te organizacije zagotavljajo različne oblike podpore, kot so pravni nasveti, izobraževanje, svetovanje in ozaveščanje javnosti o pomembnosti prijaviteljev.