Prijava zaščitenega prijavitelja glede kršitve predpisov v delovnem okolju Inšpektorata za delo
Inšpektorat za delo je eden izmed organov za zunanjo prijavo kršitev v delovnem okolju po Zakonu o zaščiti prijaviteljev (ZZPri). Inšpektorat za delo opravlja nadzor nad delovnimi razmerji, nad izvajanjem določb varnosti in zdravja pri delu ter nad delom javnih socialnovarstvenih zavodov, koncesionarjev ter pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve.
V okviru Inšpekcije nadzora delovnih razmerij izvaja nadzor nad spoštovanjem določb zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu, če s predpisi ni drugače določeno.
Inšpekcijski nadzori s področja varnosti in zdravja pri delu zajemajo neposredno kontrolo objektov in delovnih prostorov, delovnih mest, ugotavljanje pogojev za delo v prostorih in na deloviščih, ustreznosti opreme, strojev ter orodij, osebne varovalne opreme, izvajanje zdravstvenih pregledov, mikroklimatske razmere in podobno.
Socialna inšpekcija, ki deluje v okviru Inšpektorata RS za delo, pa opravlja nadzor nad delom javnih socialnovarstvenih zavodov, koncesionarjev ter pravnih in fizičnih oseb, ki izvajajo socialnovarstvene storitve in so vpisani v register zasebnikov in pravnih oseb, preverja obseg mreže javne službe, za katero je odgovorna občina, in soglasja k cenam storitev, ki jih izda pristojni občinski organ.
Pot prijave
Zakon o zaščiti prijaviteljev določa zaščito prijaviteljev, ki prijavijo kršitve v svojem delovnem okolju. Kršitev lahko prijavite po notranjih ali zunanjih kanalih ali pa jo javno razkrijete. Zunanji kanal ali tako imenovano zunanjo prijavo lahko uporabite, če:
- notranja pot ni vzpostavljena,
- notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati, ali
- menite, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje, da boste deležni povračilnih ukrepov.
Kontaktni podatki za zunanjo prijavo kršitve
Kršitve po ZZPri s področja pristojnosti Inšpektorata za delo lahko prijavite prek:
- varne platforme za zunanjo prijavo,
- pošte: Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana s pripisom »Prijava po ZZPri«,
- e-pošte: zunanjaprijava-zzpri.irsd@gov.si
- se osebno oglasite pri uradni osebi za zunanjo prijavo v času uradnih ur na sedežu Inšpektorata za delo.
Uradne osebe za zunanjo prijavo
- Jasminka Rakita Cencelj, direktorica inšpekcije nadzora delovnih razmerji
- Slavko Krištofelc, direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu
- Peter Stefanoski, direktor socialne inšpekcije
Inšpektorat za delo obravnava tudi anonimne prijave kršitev po ZZPri. Ob tem poudarjamo, da morate, če boste kljub anonimni prijavi želeli prejeti povratne informacije glede prijave, v prijavi opredeliti, na kakšen način lahko uradna oseba vzpostavi stik z vami.
Postopek prijave kršitve in obravnave zunanje prijave
Posameznik lahko da prijavo po ZZPri le za kršitve predpisov, za katere je izvedel v svojem delovnem okolju. Prijavitelj da zunanjo prijavo organu za zunanjo prijavo, ki je pristojen za obravnavo prijavljene kršitve glede na njegove pristojnosti in naloge. Če na področju, na katerega se nanaša prijavljena kršitev, ni organa za zunanjo prijavo, prijavitelj poda prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije. Če želi prijavitelj naznaniti kršitev, ki je nastala znotraj subjekta, ki je v skladu z ZZPri zavezanec za vzpostavitev notranje prijavne poti, lahko to stori tudi s podajo notranje prijave zaupniku v tem subjektu.
Organ za zunanjo prijavo obravnava prijavo po ZZPri, če prijavitelj v prijavi izrecno navede, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov in da potrebuje zaščito kot prijavitelj po tem zakonu. Zaščita prijaviteljev velja za prijavljene kršitve, ki še trajajo oziroma so se zgodile ali prenehale pred manj kot dvema letoma. Organ za zunanjo prijavo obravnava prijavo v skladu s svojimi pristojnostmi, na način in po postopku, ki sta opredeljena v področnih predpisih. Pri tem skozi celoten postopek varuje identiteto prijavitelja v skladu z ZZPri.
Obveščanje prijavitelja
Organ za zunanjo prijavo prijavitelju v sedmih dneh od prejema prijave potrdi njen sprejem, razen če prijavitelj izrecno zahteva drugače ali če organ za zunanjo prijavo presodi, da bi potrditev sprejema prijave lahko ogrozila varstvo identitete prijavitelja. Organ za zunanjo prijavo ravna enako tudi v primeru anonimnega prijavitelja, če ta opredeli, kam naj mu organ pošlje potrdilo.
Organ za zunanjo prijavo bo prijavo vsebinsko obravnaval v skladu s predpisi, ki urejajo nadzorni postopek (upoštevajo se na primer Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Zakon o bančništvu, Zakon o davčnem postopku in drugi).
Organ za zunanjo prijavo prijavitelja obvesti o koncu in izidu postopka. Če postopek po poteku treh mesecev od prejema prijave še ni končan, organ za zunanjo prijavo prijavitelja obvesti o stanju postopka, zlasti o predvidenih ali sprejetih ukrepih. Organ za zunanjo prijavo ravna enako tudi v primeru anonimnega prijavitelja, če ta opredeli, kam naj mu organ pošlje potrdilo.
Uradna oseba za zunanjo prijavo bo po potrebi o kršitvah obvestila tudi pristojne organe, kadar je prijava kršitev zunanjim organom obvezna, in naznanila kaznivo dejanje oziroma vložila kazensko ovadbo, če bi pri ugotovljeni kršitvi šlo za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. V takšnem primeru sme uradna oseba, če je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj, državnemu tožilstvu na njihovo obrazloženo zahtevo posredovati tudi osebne podatke prijavitelja.
Uradna oseba za zunanjo prijavo lahko prijavitelju po potrebi izda potrdilo o vložitvi prijave ali zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, če bo navedeno potreboval v drugih uradnih postopkih za uveljavljanje svojih pravic.
Dodatne informacije
-
Zaščita prijaviteljev - žvižgačev
Osebe, ki delajo za javno ali zasebno organizacijo, so pogosto prve seznanjene z grožnjami ali škodo za javni interes, ki se pojavijo v njihovem delovnem okolju. S tem, ko prijavijo posamezne kršitve, delujejo kot tako imenovani žvižgači in imajo tako ključno vlogo pri razkrivanju in preprečevanju kršitev ter ohranjanju blaginje družbe. Glede na to, da potencialne žvižgače strah pred povračilnimi ukrepi delodajalca pogosto odvrača od tega, da bi prijavili svoje pomisleke ali sume kršitve, jih je slovenska zakonodaja zaščitila. Zakon o zaščiti prijaviteljev (v nadaljevanju ZZPri) tako prijavitelju oziroma žvižgaču omogoča zaščito identitete, brezplačno pravno pomoč in celo nadomestilo za primer brezposelnosti, če bi zaradi prijave ostal brez zaposlitve.