Skoči do osrednje vsebine

Prijava zaščitenega prijavitelja glede kršitve predpisov v delovnem okolju Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je eden izmed organov za zunanjo prijavo kršitev v delovnem okolju po Zakonu o zaščiti prijaviteljev (ZZPri). Ministrstvu lahko tako prijavite kršitve, ki ste jih zaznali v vašem delovnem okolju in se nanašajo na porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji.

Pot prijave

Zakon o zaščiti prijaviteljev določa zaščito prijaviteljev, ki prijavijo kršitve v svojem delovnem okolju. Kršitev lahko prijavite po notranjih ali zunanjih kanalih ali pa jo javno razkrijete. Zunanji kanal ali tako imenovano zunanjo prijavo lahko uporabite, če:

  • notranja pot ni vzpostavljena,
  • notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati, ali
  • menite, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje, da boste deležni povračilnih ukrepov.

Kontaktni podatki za zunanjo prijavo kršitve

Na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj sta zaupnici za zunanjo prijavo mag. Primož Šket in Petra Bole. Kontakt za prijavo zunanja-prijavaZZPri.mkrr@gov.si.

Kršitve po ZZPri s področja pristojnosti Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj lahko prijavite preko:

Postopek prijave kršitve in obravnave zunanje prijave

Zunanjo prijavo se pošlje na enega od zgoraj navedenih naslovov, v obravnavo pa se dodeli vodji službe s področja na katerega se nanaša kršitev. 

Če prijava ne izpolnjuje pogojev za obravnavo v skladu z določbami ZZPri, se le-ta obravnava kot katerikoli druga prijava, ki se v reševanje dodeli pristojni notranji organizacijski enoti, o čemer se obvesti prijavitelja, prav tako se mu posreduje odziv na prijavo.

V primeru, da se pojavi dvom v resničnost vsebine prijave, se prijavitelja prosi za dodatna pojasnila ter se ga opozori na posledice lažne prijave.

Prijavitelja se v 7 (sedmih) dneh obvesti o sprejemu ali nesprejemu prijave v obravnavo po ZZPri, v 3 (treh) mesecih pa o koncu in izidu postopka s prijavo oziroma stanju postopka, če v navedenem času še ni končan.

Zaščita prijavitelja, pravna pomoč in nadomestilo za brezposelnost

Če iz obravnave prijave izhaja, da je potrebna zaščita prijavitelja zaradi tveganja povračilnih ukrepov oziroma to izhaja iz okoliščin prijave, ali če je do poskusa ali povračilnega ukrepa že prišlo, se prijavitelju svetuje o  zaščitnih in podpornih ukrepih. Prijavitelju, ki je je deležen povračilnih ukrepov se svetuje tudi o pravnih možnostih ter se mu pomaga v upravnih in sodnih postopkih. V določenih primerih, in ob soglasju prijavitelja, lahko njegovo zaščito prevzame tudi Komisija za preprečevanje korupcije.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj kot organ za zunanjo prijavo skrbi za to, da ne pride do razkritja prijaviteljeve identitete in drugih informacij, iz katerih bi se lahko sklepalo o osebi prijavitelja. Do razkritja lahko pride le izjemoma, ko so za to izpolnjeni pogoji v skladu z ZZPri, v nobenem primeru pa, če bi razkritje ogrozilo življenje, javni interes, varnost ali obrambo države. Prav tako velja, da se zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja glede identitete prijavitelja ne uporablja. Za dokumentacijo in gradivo o prijavi to velja do konca postopka s prijavo.

Kadar prijavitelj javno razkrije informacije o kršitvi je upravičen do zaščite.
Zoper prijavitelja je prepovedan nabor povračilnih ukrepov kot npr. odpoved delovnega razmerja, suspenz pogodbe o zaposlitvi, premestitev, šikaniranje, diskriminacija, odvzem.
Prijavitelju se zagotavljajo tudi zaščitni ukrepi kot so: prepoved razkritja identitete, izključitev njegove odgovornosti, sodno varstvo, brezplačna pravna pomoč, psihološka podpora.
Ne glede na razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi, prijavitelju pripada nadomestilo za primer brezposelnosti.

Dodatne informacije

  • Zaščita prijaviteljev - žvižgačev

    Osebe, ki delajo za javno ali zasebno organizacijo, so pogosto prve seznanjene z grožnjami ali škodo za javni interes, ki se pojavijo v njihovem delovnem okolju. S tem, ko prijavijo posamezne kršitve, delujejo kot tako imenovani žvižgači in imajo tako ključno vlogo pri razkrivanju in preprečevanju kršitev ter ohranjanju blaginje družbe. Glede na to, da potencialne žvižgače strah pred povračilnimi ukrepi delodajalca pogosto odvrača od tega, da bi prijavili svoje pomisleke ali sume kršitve, jih je slovenska zakonodaja zaščitila. Zakon o zaščiti prijaviteljev (v nadaljevanju ZZPri) tako prijavitelju oziroma žvižgaču omogoča zaščito identitete, brezplačno pravno pomoč in celo nadomestilo za primer brezposelnosti, če bi zaradi prijave ostal brez zaposlitve.