Podpisan dogovor o prenovi kariernega napredovanja, z dne 8. 1. 2020

Spremembe pravilnika se skladno z Dogovorom o uresničitvi V. točke Stavkovnega sporazuma, ki je bil podpisan dne 8. 1. 2020, začnejo uporabljati s 1. 9. 2020. Napredovanje v naziv svetnik po novih pogojih bo mogoče po začetku veljavnosti sprememb pravilnika.

Za četrti naziv višji svetnik zaenkrat ni zakonske podlage. Za njegovo uvedbo v karierno napredovanje je potrebna predhodna sprememba Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Skladno z Dogovorom z dne 8. 1. 2020 se novi naziv prične uporabljati najkasneje v roku enega leta od začetka veljavnosti sprememb ZOFVI.

Kljub številnim vprašanjem glede pogojev za pridobitev naziva višji svetnik in tudi pogojev, pod katerimi bodo že obstoječi svetniki lahko napredovali v novi naziv višji svetnik, enoznačnih odgovorov v tem trenutku ni mogoče dati zaradi številnih neznank, kot so na primer kdaj se bo spremenil ZOFVI, kdaj bodo stopila v veljavo pravila, ki bodo določala pridobitev naziva višji svetnik, kakšna bodo ta pravila, kakšen bo postopek uveljavljanja, kakšen bo prehodni režim ipd.

Kot sledi iz 10. točke dogovora (Uradni list RS, št. 3/20, https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-0072/dogovor-o-nacinu-realizacije-v--tocke-stavkovnega-sporazuma-med-vlado-republike-slovenije-in-sindikatom-vzgoje-izobrazevanja-znanosti-in-kulture-slovenije), se bodo lahko na podlagi strokovnih izhodišč projekta ministrstva postopek in pogoji za pridobitev nazivov strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja spremenili. Iz dogovora je tudi razvidno, da je glede pogojev za pridobitev naziva višji svetnik dogovorjen le osnovni okvir.

Poleg tega, da zakonskih rešitev še ni pripravljenih, v tem trenutku še ni mogoče napovedati, kdaj bi oblikovane in predlagane spremembe zakona, vključno s prehodnimi in končnimi določbami, lahko stopile v veljavo.

Predlog za napredovanje v naziv

Postopek napredovanja v nazive strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju se začne na pobudo ravnatelja v soglasju s strokovnim delavcem oziroma na pobudo strokovnega delavca, če strokovni delavec meni, da izpolnjuje vse pogoje za napredovanje in ravnatelj ne vloži predloga. 

Podrobnejši opis postopka vložitve predloga je opisan v spodnji vložitvi predloga za napredovanje. 

Dodatne informacije s področja napredovanja v naziv

Delovna doba

Za delovno dobo šteje vsak čas zaposlitve, ne glede na trajanje delovnega časa, na vrsto zaposlitve, kot na primer zaposlitev za določen čas, polovični delovni čas ipd. Za delovno dobo se šteje tudi zaposlitev izven vzgoje in izobraževanja.

Ocena delovne uspešnosti

V primeru, da vlaga predlog za strokovnega delavca ravnatelj, zadostuje, da ravnatelj na obrazcu označi eno izmed predlaganih možnosti (strokovni delavec je pri svojem delu uspešen ali nadpovprečno uspešen). Če strokovni delavec vlaga predlog za napredovanje sam je obvezna priloga obrazca ocena delovne uspešnosti, ki jo ravnatelj oblikuje skladno s pravilnikom. Letne ocene delovne uspešnosti javnega uslužbenca niso ustrezna priloga obrazca za napredovanje v naziv, saj ne izkazujejo delovne uspešnosti kot to zahteva pravilnik.

Mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma andragoškega zbora

Mnenje je obvezna priloga vsakega predloga za napredovanje. Pozitivno mnenje je tisto, s katerim se strinja več kot polovica vseh strokovnih delavcev (ne le prisotnih na glasovanju), ki so upravičeni do glasovanja.

Strokovni delavci v javnem vrtcu oziroma šoli opravljajo vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo, in sicer so to vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, predavatelji višjih šol, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oziroma šole.

Razlika med oceno in mnenjem

Oceno delovne uspešnosti oblikuje ravnatelj skladno s pravilnikom. V primeru, da vlaga predlog za strokovnega delavca ravnatelj, zadostuje, da ravnatelj na obrazcu označi eno izmed predlaganih možnosti (uspešen/nadpovprečno uspešen). Če strokovni delavec vlaga predlog za napredovanje sam je obvezna priloga ocena delovne uspešnosti.

Letne ocene delovne uspešnosti javnega uslužbenca niso ustrezna priloga obrazca za napredovanje v naziv, saj ne izkazujejo delovne uspešnosti kot to zahteva pravilnik.

Mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma andragoškega zbora je obvezna priloga vsakega predloga za napredovanje. Pozitivno mnenje je tisto, s katerim se strinja več kot polovica vseh strokovnih delavcev (ne le prisotnih na glasovanju), ki so upravičeni do glasovanja (absolutna večina).

Mnenje o predlogu za napredovanje ravnatelja oz. direktorja poda pristojna organizacijska enota zavoda, ki je pristojen za posamezno področje vzgoje in izobraževanja, kar na primer pomeni, da za področje predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja mnenje k predlogu za napredovanje ravnatelja poda Zavod RS za šolstvo, v primeru napredovanja ravnatelja poklicne šole pa Center RS za poklicno izobraževanje.

Vrednotenje nadaljnjih izobraževanj in usposabljanj, ki niso objavljena v KATIS

Točkujejo se programi izobraževanj, izpeljani preko Kataloga nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja (KATIS), pa tudi tisti, ki niso izpeljani preko tega sistema, vendar je potrebno priložiti program izobraževanja, potrdilo o udeležbi in poročilo o aktivni udeležbi. V tem primeru se upoštevajo le izobraževanja, katerih vsebina se nanaša na izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela, ki ga strokovni delavec opravlja. Točke pridobi program, ki traja najmanj 8 ur. Upoštevati je mogoče tudi posamezna izobraževanja, ki trajajo manj kot 8 ur, vendar morajo biti del izobraževanja, ki skupno traja najmanj 8 ur. 

Opredelitev točkovanja

Uvrstitev in točkovanje dodatnega strokovnega dela

Strokovni delavec lahko pri napredovanju v naziv uveljavlja le tisto strokovno delo, ki ni del njegove splošne delovne obveznosti in je povezano z njegovim delom v vzgojno izobraževalnem zavodu. Predlagatelj napredovanja, naj bo to ravnatelj oz. direktor zavoda ali strokovni delavec sam, je dolžan opravljeno dodatno strokovno delo uvrstiti v posamezno točko posameznega razdelka in ga s tem tudi ustrezno točkovati. Glede na to, da se opravljeno dodatno strokovno delo točkuje sorazmerno, je dolžan navesti tudi delež točk, ki pripadajo avtorju opravljenega dela.

Izdaja potrdil o opravljenem delu 

Dodatno strokovno delo, ki ga je strokovni delavec opravil v okviru zavoda, v katerem je zaposlen, lahko s svojim podpisom potrdi ravnatelj oz. direktor tega zavoda. Dodatno strokovno delo, ki ga je strokovni delavec opravil izven zavoda in se praviloma vrednoti v skladu z b), c), č), d), e) in f) razdelkom, pa mora potrditi institucija, za katero ali v sodelovanju s katero je strokovni delavec opravil delo. Dokazila o opravljenem dodatnem strokovnem delu morajo izkazovati tudi upravičenost do umestitve v posamezni razdelek pravilnika.

K obrazcu se prilagajo fotokopije dokazil in potrdil, ki jih ni treba overiti. 

Iz dokazila o opravljenem delu mora biti razvidno, kdo je delo izvajal, izvedene aktivnosti ter obdobje izvajanja opravljene aktivnosti. Potrdilo o opravljenem delu naj vsebuje čim več relevantnih informacij o opravljenih aktivnostih, na podlagi katerih bo v postopku možno ovrednotiti delo posameznega strokovnega delavca.

Uveljavljanje potrdil, pridobljenih pred pridobitvijo naziva mentor ali svetovalec

Strokovni delavec lahko pri naslednjem napredovanju uveljavlja dodatna strokovna dela in nadaljnja izobraževanja in usposabljanja, ki jih je opravil po vložitvi predloga za napredovanje, na podlagi katerega je pridobil naziv.

Vrednotenje potrdil po elektronski pošti strokovnim delavcem, ki niso vložili vloge za napredovanje

Potrdila in dokazila se pregleduje in vrednoti šele v upravnem postopku, ki se začne z vložitvijo predloga za napredovanje v naziv in ustreznih dokazil, zato se ne podaja odgovorov na optično prebrana navodila, ki jih strokovni delavci posredujejo na naslov ministrstva po elektronski pošti.

Vrednotenje potrdil strokovnih delavcev, ki so bili zaposleni nekaj časa v vrtcu in nekaj časa v šoli

Ker pravilnik izobraževanja in opravljeno dodatno strokovno delo različno vrednoti glede na to, ali je strokovni delavec zaposlen v vrtcu, šoli ali javnem zavodu iz 28. člena ZOFVI, se izobraževanja in dodatno strokovno delo vrednoti v skladu s tistim delom pravilnika, ki ureja vrednotenje področja, kjer je bil strokovni delavec zaposlen, ko je točke pridobil. Pri tem ni pomembno, na katerem področju vzgoje in izobraževanja je strokovni delavec v času vložitve predloga za napredovanje zaposlen.

V primeru zaposlitve na različnih področjih vzgoje in izobraževanja (vrtec, šola, javni zavod iz 28. člena ZOFVI) se v predlogu za napredovanje navede obdobje zaposlitve na posameznem področju.

Sprememba delovnega mesta iz pomočnika vzgojitelja v vzgojitelja in možnosti napredovanja ter uveljavljanja dokazil

Pogoj, ki ga mora izpolnjevati strokovni delavec za napredovanje v naziv, je med drugim povezan tudi z delovno dobo, ki  ni zahtevana znotraj področja vzgoje in izobraževanja ali na točno določenem delovnem mestu.

Za eno leto delovne dobe šteje 12 mesecev zaposlitve, ne glede na trajanje delovnega časa, na vrsto zaposlitve, kot na primer zaposlitev za določen oziroma nedoločen čas in podobno.

Npr.  vzgojitelju predšolskih otrok se za delovno dobo, zahtevano za napredovanje v naziv, upošteva tudi delovna doba pridobljena na delovnem mestu pomočnika vzgojitelja predšolskih otrok.

Priloge poslane v predlogu, ki je bil z odločbo zavrnjen, zavržen ali pa se je postopek napredovanja s sklepom ustavil.

Predloga za napredovanje v naziv, ki je zaključen s pravnomočno odločbo ali sklepom, ni mogoče dopolnjevati z novimi dokazili.

Predlog za napredovanje v naziv je potrebno na novo vložiti, in sicer na ustreznem obrazcu. Priložiti je treba novo mnenje učiteljskega zbora (in oceno delovne uspešnosti, v kolikor predlog vlaga strokovni delavec sam) in dokazila, ki se jih v postopku napredovanja v naziv na novo uveljavlja. Novemu predlogu se prilagajo torej tista dokazila o dodatnem strokovnem delu in izobraževanjih, s katerimi ministrstvo ne razpolaga, in pa seveda novo oceno delovne uspešnosti in mnenje učiteljskega zbora, ki se nanašata na nov predlog za napredovanje v naziv.

V kolikor se predlogu prilagajo le nova dokazila je potrebno eksplicitno navesti katera dokazila, ki so bila priložena predlogu za napredovanje v naziv, ki je bil zavrnjen ali zavržen oziroma je bil izdan sklep o ustavitvi postopka, se želi uveljavljati.

Vračilo dokumentacije poslane v predlogu

Skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku je potrebno vložen predlog, skupaj s posredovanimi dokazili, trajno hraniti v arhivu ministrstva. ZUP v 82. členu daje stranki, na podlagi pisne ali ustne izjave, pravico pregledovati dokumente in jih tudi preslikati.

Trajnost nazivov

Pridobljeni nazivi mentor, svetovalec, svetnik so trajni.

Veljavnost naziva pridobljenega na področju športa

Strokovnim delavcem, ki so si nazive pridobili na področju športa v skladu s pravilnikom, ki je urejal napredovanje strokovnih delavcev v športu  v nazive, se le-ti priznajo na področju vzgoje in izobraževanja.

Finančni učinek

Javni uslužbenec, ki napreduje v naziv oziroma v višji naziv, pridobi pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom 1. decembra leta, v katerem je napredoval.

Sektor za razvoj kadrov v šolstvu obravnava napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju skladno z upravnim postopkom, ki se zaključi z izdajo odločbe. Navedeno pa ne vključuje finančnega vidika napredovanja in napredovanja v plačne razrede. Za pojasnila v zvezi z izplačilom finančnega vidika napredovanja v nazive in plačnimi razredi se strokovni delavci obrnejo na vodstvo oziroma računovodstvo šole.

Če med zgornjim besedilom ne najdete odgovorov na vaša vprašanja, lahko pokličete na spodaj navedeni telefonski številki.