Vložitev predloga za napredovanje v naziv strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja
Obveščamo vas, da so svetovalci na področju Napredovanja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive izjemno zasedeni zaradi velikega števila vaših klicev in vaših elektronskih sporočil. Prosimo vas za razumevanje nastale situacije.
Z informacijami glede napredovanja strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja v nazive se lahko seznanite na tej spletni strani.
Pravna podlaga za napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive je določena v 105. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Natančnejše pogoje in postopek napredovanja v nazive pa ureja
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.
Vložitev predloga
Predlog za napredovanje strokovnega delavca vloži ravnatelj v soglasju s strokovnim delavcem. Ravnatelj lahko vloži predlog kadarkoli med letom, če strokovni delavec izpolnjuje vse pogoje za napredovanje.
Obrazca za vložitev predloga sta predpisana s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, zato se njuna vsebina pri izpolnjevanju in tiskanju ne sme spreminjati.
V primeru, da ravnatelj ne predlaga napredovanja strokovnega delavca, lahko strokovni delavec izjemoma predlog za napredovanje vloži tudi sam.
Predlog se lahko vloži po pošti na naslov: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana, ali odda osebno v vložišču ministrstva.
Če se vloga pošlje po pošti, se kot dan, ko je ministrstvo vlogo prejelo, šteje dan oddaje priporočene pošiljke na pošto oziroma dan sprejema poštne pošiljke, ki ga označi izvajalec poštnih storitev. Če ta dan ni označen ali iz pošiljke ni razviden, se šteje, da je vloga vložena na dan, ko jo ministrstvo dejansko prejme.
Obvezne priloge predloga za napredovanje v naziv
Kadar napredovanje strokovnega delavca predlaga ravnatelj/direktor se priloži:
- za naziv mentor in svetovalec: utemeljitev ocene delovne uspešnosti in mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti;
- za naziv svetnik in višji svetnik: utemeljitev ocene delovne uspešnosti, mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti, dokazila o opravljenem dodatnem strokovnem delu ter dokazila o uspešno končanih programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju;
- za izjemno napredovanje v naziv svetovalec ali svetnik utemeljitev ocene delovne uspešnosti, mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti in dokazila o opravljenem dodatnem strokovnem delu.
Kadar napredovanje predlaga strokovni delavec sam so za vse nazive obvezne priloge:
- utemeljitev ocene delovne uspešnosti,
- mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti,
- fotokopije dokazil o končanih programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja,
- fotokopije dokazil o dodatnem strokovnem delu.
Pojasnila najpogosteje zastavljenih vprašanj
Vložitev predloga za napredovanje v naziv
Predlog za napredovanje strokovnega delavca v naziv praviloma vlaga ravnatelj, in sicer tekom celotnega leta. Strokovni delavec pa lahko predlog vloži sam le izjemoma, in sicer izključno v mesecih september, november, februar, april in junij.
Naziv se pridobi:
- 1. decembra, če je bil predlog za napredovanje vložen do vključno zadnjega dne novembra;
- 1. marca, če je bil predlog vložen do vključno zadnjega dne februarja;
- 1. maja, če je bil predlog vložen do vključno zadnjega dne aprila;
- 1. julija, če je bil predlog vložen do vključno zadnjega dne junija;
- 1. oktobra, če je bil predlog vložen do vključno zadnjega dne septembra.
Pravico do plače po prejemu odločbe o napredovanju v naziv ureja strokovni delavec z delodajalcem skladno z določbami Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
Strokovni delavec mora izpolnjevati pogoje za napredovanje v naziv ob vložitvi predloga za napredovanje v naziv in ne v času odločanja o napredovanju.
Prilogi predloga za napredovanje - utemeljitev ocene delovne uspešnosti in mnenje o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti
Vsakemu predlogu za napredovanje v naziv je potrebno priložiti utemeljitev ocene delovne uspešnosti, ki jo za strokovnega delavca in pomočnika ravnatelja določi in utemelji ravnatelj vzgojno-izobraževalnega zavoda.
Za ravnatelja oziroma direktorja določi in utemelji ocene delovne uspešnosti svet vzgojno-izobraževalnega zavoda.
Delovna uspešnost se ocenjuje po naslednjih kriterijih:
- delo z otroki, učenci, dijaki, študenti ali udeleženci v izobraževanju odraslih (v nadaljnjem besedilu: udeleženci izobraževanja);
- sodelovanje s starši;
- sodelovanje in timsko delo s sodelavci v vzgojno-izobraževalnem zavodu ter z drugimi strokovnjaki;
- uporaba strokovnega znanja;
- drugo delo, ki je posebnost stroke oziroma delovnega mesta;
- medosebni odnosi z vsemi deležniki v vzgojno-izobraževalnem procesu.
Obvezna priloga predloga za napredovanje v naziv je tudi mnenje o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti za strokovnega delavca oziroma pomočnika ravnatelja, ki ga s tajnim glasovanjem sprejme pristojni strokovni organ vzgojno-izobraževalnega zavoda (učiteljski, vzgojiteljski, andragoški, predavateljski zbor) z večino glasov vseh članov.
Za ravnatelja oziroma direktorja mnenje o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti izda pristojni javni zavod s področja vzgoje in izobraževanja (Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje, ..) oziroma pristojna organizacijska enota pristojnega javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja.
Vrednotenje dodatnega strokovnega dela
Dodatno strokovno delo se vrednoti po pravilniku, ki velja v času vložitve predloga za napredovanje v naziv.
Razlaga kriterijev dodatnega strokovnega dela
Delo v razvojno raziskovalnih projektih
S tremi točkami se vrednoti tri leta dela v razvojno-raziskovalnih projektih ali razvojnih nalogah s področja vzgoje in izobraževanja.
Vrednotijo se tudi razvojno-raziskovalni projekti v pristojnosti drugih ministrstev, pooblaščenih javnih zavodov ter univerz ali drugih visokošolskih zavodov, če je njihova vsebina vezana na področje vzgoje in izobraževanja.
Potrdila za delo v razvojno-raziskovalnih projektih s področja vzgoje in izobraževanja, ki je trajalo manj kot tri leta, se lahko združujejo, dokler skupni čas trajanja dela v razvojno-raziskovalnih projektih ne doseže treh let.
S štirimi točkami se vrednoti tri leta dela v projektni razvojni skupini na ravni šole, vključeni v razvojno-raziskovalni projekt, ki je v pristojnosti ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje. Potrdila za delo v razvojno-raziskovalnih projektih, ki je trajalo manj kot tri leta, se lahko združujejo, dokler skupni čas trajanja dela v razvojno-raziskovalnih projektih ne doseže treh let.
S petimi točkami se vrednoti tri leta dela v razvojni skupini na ravni razvojno-raziskovalnega projekta, ki je v pristojnosti ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje. Potrdila za delo v razvojno-raziskovalnih projektih, ki je trajalo manj kot tri leta, se lahko združujejo, dokler skupni čas trajanja dela v razvojno-raziskovalnih projektih ne doseže treh let.
Dela v razvojno-raziskovalnem projektu, ki je trajalo manj kot tri leta, ni mogoče ovrednotiti v sorazmernem deležu od treh točk.
Vrednotenje dela v razvojno-raziskovalnih projektih, zaključenih pred 31. 8. 2023
Če potrdila, ki jih je upravičenec projekta izdal za sodelovanje v razvojno-raziskovalnem projektu in so bila izdana do 31. 8. 2023, ne izkazujejo dejanskega časa dela v projektu (ki je sicer razviden iz pogodbe ali aneksa), se obstoječe potrdilo dopolni z izjavo ravnatelja in vodje projekta v vzgojno-izobraževalnem zavodu, ki dokazuje dejanski čas opravljenega dela posameznika v tem projektu. Vsak posamezni primer se uredi s konkretnim pojasnilom k že izdanemu potrdilu.
Strokovni članki
-
enakovredno vrednotenje strokovnih člankov ne glede na to ali so objavljeni v slovenskem ali tujem strokovnem časopisu ali pedagoški reviji;
-
članki v tujih revijah, ki jih vlagatelji vlog za napredovanje uveljavljajo od 1. 9. 2023 dalje bodo vrednoteni z dvema točkama. Tako bodo vrednoteni tudi članki poslani v objavo do 31. 8. 2023;
- vrednoti se prva objava strokovnega članka, kar pomeni, da se članek z enako vsebino, tudi če je objavljen večkrat, lahko vrednoti le enkrat.
Strokovni aktivi
Skladno s 60. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je strokovni aktiv strokovni organ vrtca oziroma šole.
Naloge in pristojnosti strokovnega aktiva določa 64. člen Zakona o organizaciji in financiranja vzgoje in izobraževanja.
Strokovne aktive v vrtcu sestavljajo vzgojitelji in vzgojitelji predšolskih otrok-pomočniki vzgojiteljev.
Strokovni aktivi v vrtcu obravnavajo vzgojno delo, dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnega dela, obravnavajo pripombe staršev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene v letnem načrtu.
Strokovne aktive v šoli sestavljajo učitelji oziroma predavatelji istega predmeta oziroma predmetnih področij.
Strokovni aktiv šole obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega oziroma študijskega dela, obravnava pripombe staršev, učencev, vajencev, dijakov in študentov višjih šol ter opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.
Skladno s 16. alinejo c) razdelka 21. člena, 23. alinejo c) razdelka 22. člena pravilnika se s tremi točkami vrednoti triletno vodenje strokovnega aktiva z najmanj tremi strokovnimi delavci (vodja in najmanj trije strokovni delavci).
Vodenja strokovnega aktiva, ki je trajalo manj kot tri leta, ni mogoče vrednotiti v sorazmernem deležu od treh točk.
Najmanj enoletna dokumentirana izvedba dejavnosti, vezanih na timsko sodelovanje oziroma izvedbo vzgojno-izobraževalnega procesa po načelih in elementih formativnega spremljanja, inovativno uporabo sodobnih tehnologij, zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja ter izvedbo kolegialnih hospitacij – kriteriji za 3 točke od 16. do 20. alineje.
Namen teh določb je nagrajevanje tistih aktivnosti, ki dokazano prispevajo k dvigu kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti je treba upoštevati strokovne usmeritve, priporočila in podporne materiale, ki jih zagotavljajo pristojne strokovne institucije ter javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
Izvedba aktivnosti mora biti ustrezno dokumentirana v šolski dokumentaciji (LDN ali iLDN, zapisniki, poročilo o realizaciji aktivnosti,…). Teh dokazil ob oddaji vloge za napredovanje ni treba prilagati, predstavljajo pa strokovno podlago za izdajo potrdila ravnatelja o opravljenem delu, zato jih mora ravnatelj hraniti.
Za izvedeno delo izda potrdilo ravnatelj, iz katerega morajo biti jasno in nedvoumno razvidni vsi podatki o izvedenih aktivnostih, kot jih določa posamezen kriterij.
Strokovno delo ocenjevalca pri nacionalnem preverjanju znanja
Pri potrdilih učiteljev, kjer je navedeno samo število popravljenih preizkusov prevedbo v ure potrdi ravnatelj.
Šole so vsako leto junija seznanjene z minutažami vrednotenja posameznih preizkusov. Tako se lahko učitelji predhodno pri ravnateljih pozanimajo, kakšna je minutaža vrednotenja pri posameznem predmetu in si sami izračunajo, kdaj bodo uveljavljali potrdilo oziroma koliko ur so že ovrednotili.
Mentorstvo za tekmovanje/dogodek - kriteriji b1/b2/c26/č1 22. člena
Kriteriji se nanašajo na vrednotenje dela mentorja udeležencu vzgoje in izobraževanja po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja za tekmovanje/dogodek.
Kriterija b2 in c26 vrednotita mentorstvo otrokom, učencem ali mladostnikom s posebnimi potrebami, vključenimi v javnoveljavne programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami za tekmovanje, pa tudi za dogodek na državni ravni (b2), oziroma mednarodni ravni (kriterij c26). V tej zvezi dodatno pojasnjujemo, da 'Mentorstvo za vsake tri otroke, učence ali mladostnike s posebnimi potrebami …' pomeni mentorstvo trem posameznikom ali skupini s tremi ali več učenci na posameznem tekmovanju oziroma dogodku.
Vrednotenje dela mentorja za tekmovanje navajata tudi kriterija b1 in č1. Kriterija opredeljujeta mentorstvo v širšem smislu, in sicer kateremukoli udeležencu vzgoje in izobraževanja po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (otrok, učenec, dijak, študent višje šole, udeleženec izobraževanja odraslih). Določata tudi kriterij uvrstitve udeleženca vzgoje in izobraževanja na rangirano mesto oziroma osvojenega priznanja (zlato, srebrno, bronasto).
Pri vseh navedenih kriterijih velja, da:
- šteje tekmovanje oziroma dogodek med/za vzgojno-izobraževalne zavode, kjer udeleženec nastopa pod statusom udeleženca vzgojno-izobraževalnega zavoda,
- je mentor odgovorna oseba, zadolžena za pripravo udeleženca vzgoje in izobraževanja na tekmovanje oziroma dogodek,
- je tekmovanje oziroma dogodek, na katerem strokovni delavec nastopa v vlogi mentorja načeloma dokumentirano v LDN,
- spremljanje udeleženca vzgoje in izobraževanja na tekmovanje oziroma dogodek ne pomeni mentorstva,
- mentorstvo tudi ni poučevanje udeleženca vzgoje in izobraževanja pri predmetu ali področju po predmetniku.
Napredovanje v višjega svetnika po posebnih pogojih – 29. in 30. člen
Posebni pogoji veljajo za strokovne delavce, pomočnike ravnateljev, ravnatelje in direktorje, ki so naziv svetnik pridobili po predpisih, ki so napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive urejali do 1. 9. 2020.
Tudi za napredovanje v naziv višji svetnik po 30. členu sta obvezni prilogi:
- utemeljitev ocene delovne uspešnosti, ki jo oblikuje ravnatelj (za ravnatelja/direktorja svet zavoda),
- mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti (za ravnatelja/direktorja mnenje sprejme pristojna enota javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja).
24 urno izobraževanje z vključeno uporabo v praksi
Tako izobraževanje vsebuje z dokazi podprto načrtovanje, preizkušanje in reflektiranje lastne prakse, kot na primer akcijsko raziskovanje, preizkušanje, kolegialne hospitacije ipd.
V ta okvir ne sodi opravljen študijski program za pridobitev izobrazbe ali opravljen študijski program za izpopolnjevanje izobrazbe, tudi če ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, na katerega je strokovni delavec razporejen v času vložitve predloga za napredovanje.
Določeno je prehodno obdobje do 31. avgusta 2024, kar pomeni, da je pogoj vključene uporabe v praksi sicer treba izpolnjevati, ni pa ga potrebno dokazovati pri usposabljanjih izvedenih do 31. avgusta 2024. To določilo bo za izobraževanja do tega roka trajno.
Dodatne splošne informacije s področja napredovanja v vzgoji in izobraževanju
Delovna doba
Za delovno dobo šteje vsak čas zaposlitve, ne glede na trajanje delovnega časa, na vrsto zaposlitve, kot na primer zaposlitev za določen čas, polovični delovni čas in podobno. Za delovno dobo se šteje tudi zaposlitev izven vzgoje in izobraževanja.
Ocena delovne uspešnosti/utemeljitev ocene delovne uspešnosti
Obvezna priloga vsakega predloga za napredovanje v naziv je ravnateljeva/direktorjeva utemeljitev ocene delovne uspešnosti, ki vključuje:
- delo z otroki, učenci, dijaki, študenti ali udeleženci v izobraževanju odraslih;
- sodelovanje s starši;
- sodelovanje in timsko delo s sodelavci v vzgojno-izobraževalnem zavodu ter z drugimi strokovnjaki;
- uporaba strokovnega znanja;
- drugo delo, ki je posebnost stroke oziroma delovnega mesta;
- medosebni odnosi z vsemi deležniki v vzgojno-izobraževalnem procesu.
Mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti
Pristojni strokovni organ vzgojno-izobraževalnega zavoda (vzgojiteljski, učiteljski, andragoški, predavateljski) potrjuje utemeljitev ocene delovne uspešnosti, ki jo za strokovnega delavca oblikuje ravnatelj/direktor vzgojno-izobraževalnega zavoda, kjer je strokovni delavec zaposlen v času vložitve predloga za napredovanje v naziv.
Tajnost glasovanja in veljavnost glasovanja
Pravilnik določa, da mnenje o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti sprejme pristojni strokovni organ vzgojno-izobraževalnega zavoda s tajnim glasovanjem.
Mnenje je obvezna priloga vsakega predloga za napredovanje. Za veljavno šteje mnenje, s katerim se strinja več kot polovica vseh strokovnih delavcev (ne le prisotnih na glasovanju), ki so upravičeni do glasovanja.
Vrednotenje nadaljnjih izobraževanj in usposabljanj, ki niso objavljena v Katalogu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja
Točkujejo se programi izobraževanj, izpeljani preko Kataloga nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja (KATIS), pa tudi tisti, ki niso izpeljani preko tega sistema, vendar je potrebno priložiti program izobraževanja, potrdilo o udeležbi in poročilo o aktivni udeležbi. V tem primeru se upoštevajo le izobraževanja, katerih vsebina se nanaša na izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela, ki ga strokovni delavec opravlja.
Opredelitev točkovanja nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja ter opravljenega dodatnega strokovnega dela
Opravljeno dodatno strokovno delo strokovnih delavcev zaposlenih v vrtcu se vrednoti po 21. členu, zaposlenih v šoli (šola, zavod za otroke s posebnimi potrebami, dom za učence, dijaški dom ali organizacija za izobraževanje odraslih) v skladu z 22. členom ter po 23. členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive za zaposlene v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja.
Točkovanje programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja je za zaposlene v vrtcu in šoli opredeljeno v 17. členu ter v 18. členu za zaposlene v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja.
Uvrstitev in točkovanje dodatnega strokovnega dela
Strokovni delavec lahko pri napredovanju v naziv uveljavlja le tisto dodatno strokovno delo, ki ni del njegove splošne delovne obveznosti in je povezano z njegovim delom v vzgojno izobraževalnem zavodu. Predlagatelj napredovanja, naj bo to ravnatelj oziroma direktor zavoda ali strokovni delavec sam, je dolžan opravljeno dodatno strokovno delo uvrstiti v posamezno točko posameznega razdelka in ga s tem tudi ustrezno točkovati. Dodatno strokovno delo opravljeno v soavtorstvu se vrednoti v sorazmernem deležu od predvidenega števila točk (npr. avtorstvo učbenikov, strokovni članki, prispevki na konferencah,..).
Izdaja potrdil o opravljenem delu
Dodatno strokovno delo, ki ga je strokovni delavec opravil v okviru zavoda, v katerem je zaposlen, lahko s svojim podpisom potrdi ravnatelj oziroma direktor tega zavoda. Dodatno strokovno delo, ki ga je strokovni delavec opravil izven zavoda in se praviloma vrednoti v skladu z b), c), č), d), e) in f) razdelkom, pa potrdi institucija, za katero ali v sodelovanju s katero je strokovni delavec opravil delo.
K predlogu za napredovanje v naziv se prilagajo fotokopije dokazil in potrdil o izobraževanjih in dodatnem strokovnem delu, ki jih ni treba overiti.
Iz dokazila o opravljenem delu mora biti razvidno, kdo je delo izvajal, izvedene aktivnosti ter obdobje izvajanja opravljene aktivnosti. Potrdilo o opravljenem delu naj vsebuje čim več relevantnih informacij o opravljenih aktivnostih, na podlagi katerih bo v postopku možno ovrednotiti delo posameznega strokovnega delavca.
Uveljavljanje potrdil pri napredovanju
Strokovni delavec, ki je napredoval, lahko pri naslednjem napredovanju uveljavlja dodatna strokovna dela in nadaljnja izobraževanja in usposabljanja, ki jih je opravil po vložitvi predloga za napredovanje, na podlagi katerega je pridobil naziv.
Vrednotenje potrdil po elektronski pošti strokovnim delavcem, ki niso vložili vloge za napredovanje
Dokazila o izobraževanjih in opravljenem dodatnem strokovnem delu se pregleduje in vrednoti šele v upravnem postopku, ki se začne z vložitvijo predloga za napredovanje v naziv. Konkretni odgovori vrednotenja na optično prebrana dokazila, ki jih strokovni delavci posredujejo na naslov ministrstva po elektronski pošti, niso mogoči.
Vrednotenje potrdil strokovnih delavcev, ki so v napredovalnem obdobju zamenjali področje zaposlitve znotraj vzgoje in izobraževanja
Ker pravilnik nadaljnja izobraževanja in usposabljanja ter opravljeno dodatno strokovno delo različno vrednoti glede na to, ali je strokovni delavec zaposlen v vrtcu, šoli ali javnem zavodu s področja vzgoje in izobraževanja, se izobraževanja in dodatno strokovno delo vrednoti v skladu s tistim delom pravilnika, ki ureja vrednotenje področja, kjer je bil strokovni delavec zaposlen, ko je točke pridobil.
V primeru zaposlitve na različnih področjih vzgoje in izobraževanja (vrtec, šola ali v javnem zavodu s področja vzgoje in izobraževanja) se v predlogu za napredovanje navede obdobje zaposlitve na posameznem področju.
Priloge poslane v predlogu, ki je bil z odločbo zavrnjen, zavržen ali pa se je postopek napredovanja s sklepom ustavil.
Predloga za napredovanje v naziv, ki je zaključen s pravnomočno odločbo ali sklepom, ni mogoče dopolnjevati z novimi dokazili.
Predlog za napredovanje v naziv je potrebno na novo vložiti, in sicer na ustreznem obrazcu. Priložiti je treba novo utemeljitev ocene delovne uspešnosti in mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti in druga zahtevana dokazila. Če se pri novem predlogu uveljavljajo tudi dokazila, ki so že bila priložena zavrnjenemu/zavrženemu predlogu, se mora v novem predlogu za napredovanje to eksplicitno navesti, skupaj s številko zadeve, v kateri so dokazila hranjena.
Vračilo dokumentacije poslane v predlogu
Skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZUP) je potrebno vložen predlog, skupaj s posredovanimi dokazili, trajno hraniti v arhivu ministrstva. ZUP v 82. členu daje stranki, na podlagi pisne ali ustne izjave, pravico pregledovati dokumente in jih tudi preslikati.
Trajnost nazivov
Pridobljeni nazivi mentor, svetovalec, svetnik in višji svetnik so trajni.
Finančni učinek
Če je vloga za napredovanje rešena pozitivno, strokovni delavec pridobi pravico do plače iz naslova napredovanja z dnem pridobitve naziva, določenim v odločbi (1. marec, 1. maj, 1. julij, 1. oktober ali 1. december).
Sektor za razvoj kadrov v šolstvu obravnava napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju skladno z upravnim postopkom, ki se zaključi z izdajo odločbe.
Določitev plače v skladu s pridobljenim nazivom je v pristojnosti delodajalca, torej ravnatelja, zato se glede dodatnih pojasnil obrnite nanj.
Če med zgornjim besedilom ne najdete odgovorov na vaša vprašanja, lahko pokličete na navedene telefonske številke.
Zakonodaja
- Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)
- Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Pravilnik o izboru in sofinanciranju programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
- Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS)