V Sloveniji so to na primer Telekom Slovenije, T2, A1, Telemach. Pravila so določena tudi za spletne platforme, kot so recimo Facebook, X, Instagram in spletne tržnice, kot je v Sloveniji recimo Bolha. Posebej poudarjamo, da določbe akta ne veljajo za spletne medije. Te vsebine bo še naprej urejal Zakon o medijih. 

Predlog zakona v nadaljevanju tudi določa, da je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) pristojen organ za izvajanje Akta o digitalnih storitvah (tako imenovani koordinator digitalnih storitev). Agencija bo med drugim nadzirala spoštovanje izvajanja Akta pri prej naštetih ponudnikih, in tudi podeljevala status zaupanja vrednih prijaviteljev, ki bodo opozarjali na nezakonite prakse na spletu. S sprejemom zakona bo omogočeno, da se odstranijo nezakonite spletne vsebine. Predlog zakona določa sodno pristojnost za odstranjevanje nezakonitih vsebin s spleta, kar pa ne velja za spletne medije, saj zanje velja zakonodaja s področja medijev. 

S predlogom zakona se Slovenija odziva na potrebo po prilagoditvi spletnega okolja, s čimer se bosta okrepili varnost in zaupanje v digitalne storitve.  

V času priprave zakona sta bila lani organizirana dva javna posveta, na katerih smo prisluhnili mnenju različnih zainteresiranih skupin. V javni obravnavi med avgustom in septembrom lani se je pokazala potreba po sprejetju tega zakona in po določitvi sodne pristojnosti pri odstranjevanju nezakonitih vsebin s spleta. Vse države članice EU morajo sprejeti takšno zakonodajo in tako zagotoviti varno in zaupanja vredno spletno okolje.