Slovenija med najboljšimi državami

Slovenija sodi med države, ki se po merjenju različnih indeksov enakosti žensk in moških umešča na visoka mesta. Globalni indeks enakosti spolov, ki ga pripravlja Svetovni gospodarski forum, nas umešča na 36. mesto med 153 državami sveta, indeks enakosti spolov, ki ga pripravlja Evropski inštitut za enakost spolov, pa na 11. mesto v Evropski uniji.

Pa vendar dejanske enakosti žensk in moških nismo dosegli še nikjer na svetu. Neenakost je vidna na številnih področjih življenja: v zasebnem življenju se med drugim kaže tako, da so moški veliko manj udeleženi pri negi in vzgoji otrok, gospodinjskih opravilih ter skrbi za ostarele in bolne, da so jim otroci ob razvezah redkeje dodeljeni, da so ženske pogosteje izpostavljene nasilju v družini in podobno. V javnem življenju se neenakost med drugim kaže tako, da ženske kljub višji izobrazbi manj zasedajo položaje gospodarskega in političnega odločanja, da so pogosteje zaposlene za določen čas in s krajšim delovnim časom, da za svoje delo prejemajo nižje plačilo, da so pogosteje izpostavljene spolnemu nadlegovanju in da jih je bistveno manj v tako imenovanih poklicih prihodnosti, na primer na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter umetne inteligence. 

Kateri so ključni izzivi

Živimo v času družbenih sprememb, tudi na področju enakosti žensk in moških. Če je bilo visokošolsko izobraževanje še pred stoletjem za ženske nedosegljiv cilj, je danes biti študentka nekaj samoumevnega. In če so naši dedki na rojstvo otroka čakali doma ali pred porodnišnico, je danes povsem običajno, da je oče prisoten pri porodu ter da izrabi očetovski dopust.

Nekaterim med nami se včasih zdi, da je napredek (pre)počasen, drugim, da smo enakost žensk in moških v naši družbi že dosegli. Prav imajo oboji. A ne na vseh področjih. Obstajajo namreč področja, kjer je napredek res izjemno počasen: že desetletja imamo nizek delež žensk na najvišjih mestih odločanja v gospodarstvu in na županskih mestih, skrb za bolne otroke je še vedno večinoma na plečih žensk, nastajajo vedno nove oblike nasilja nad ženskami in podobno. So pa tudi področja, kjer nam gre veliko bolje: imamo napredno zakonodajo, ki ustvarja ustrezne razmere za enakost žensk in moških, spodbuja spoštovanje človekovih pravic in tudi sankcionira slabšo obravnavo zaradi spola.

Žal zakonodaja ni dovolj, potrebne so spremembe v našem vsakdanjem življenju. V veljavnem nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških do leta 2020 je zato poudarjenih osem področij, na katerih ministrstva in druge institucije izvajajo konkretne dejavnosti za večjo enakost žensk in moških. Na teh področjih so ministrstva zaznala največje pomanjkljivosti glede enakosti spolov. Ta področja so: enaka ekonomska neodvisnost, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, družba znanja brez spolnih stereotipov, socialna vključenost, zdravje žensk in moških, uravnotežena zastopanost žensk in moških na položajih odločanja, nasilje nad ženskami ter enakost spolov v zunanji politiki in mednarodnem razvojnem sodelovanju.

Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015 - 2020

• Periodični načrt za leti 2018 in 2019 ter Poročilo o izvajanju
• Periodični načrt za leti 2016 in 2017 ter Poročilo o izvajanju 

Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2005 - 2013

Kako odpravljamo neenakost

V Sloveniji za zmanjševanje in odpravljanje neenakosti med ženskami in moškimi uporabljamo integracijo načela enakosti spolov (angl. gender mainstreaming). To pomeni, da moramo za vsako načrtovano politiko, ukrep ali merilo preveriti, kakšne vpliv in posledice bi imelo za ženske in kakšne za moške. Zakon o enakih možnostih žensk in moških določa, da morajo vsa ministrstva imenovati koordinatorico ali koordinatorja, ki skrbi za vključitev vidika spola v ukrepe in politike. K spodbujanju in ustvarjanju enakih možnosti so poleg vlade in ministrstev zavezane tudi samoupravne lokalne skupnosti. Za lažje opravljanje teh nalog zakon omogoča, da tudi občine lahko imenujejo koordinatorico ali koordinatorja.

• Smernice za vključevanje vidika enakosti spolov v delo ministrstev, 2016-2020
  • Skupno poročilo o izvajanju Smernic za vključevanje vidika enakosti spolov v delo ministrstev za leti 2016 in 2017
• Smernice za spolno občutljivo rabo jezika (2018)
• Akcijski načrt za enakost spolov v lokalni skupnosti. Smernice za pripravo. (2013)

Postopek dodelitve statusa v javnem interesu na področju enakih možnosti žensk in moških

Postopek dodelitve statusa v javnem interesu je določen v Zakonu o nevladnih organizacijah, ki v 6. členu določa, da se nevladni organizaciji (NVO) podeli status v javnem interesu, če izpolnjuje naslednje pogoje:

-     njeni člani, če gre za člansko organizacijo, niso pravne osebe javnega prava,

-     ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v ustanovitvenem aktu,

-     deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za podelitev statusa,

-     lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja na področju varstva enakih možnosti žensk in moških,

-     zadnji dve leti pred vložitvijo vloge je sredstva pretežno uporabljala za opravljanje dejavnosti v javnem interesu na področju varstva enakih možnosti žensk in moških in je redno izvajala programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu,

-     ima izdelan najmanj dvoletni program bodočega delovanja na področju varstva enakih možnosti žensk in moških, ki vsebuje redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu,

-     ji ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja,

-     nad njo ni začet stečajni postopek ali postopek likvidacije in

-     druge pogoje, če tako določa zakon.

Kriteriji za izkazovanje pomembnejših dosežkov na področju varstva enakih možnosti žensk in moških so določeni v Pravilniku o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju dela, družine, socialnih zadev in enakih možnosti (Ur. l. RS, št. 59/19).

Za podelitev statusa v javnem interesu na področju varstva enakih možnosti žensk in moških mora NVO izpolnjevati tri od naštetih kriterijev:

1. izvaja pravno ali drugo svetovanje in pomoč za zagotavljanje enakosti spolov na vsaj enem od naslednjih področij: zaposlovanje, zdravje, preprečevanje nasilja nad ženskami, partnerski odnosi in človekove pravice;
2. prispeva k uresničevanju enakosti spolov tako, da osvešča, izvaja promocijo ali širi strokovno znanje z organiziranjem in soorganiziranjem izvajanja posvetov, kongresov, seminarjev, delavnic in drugih oblik srečanj in izobraževanj v obsegu najmanj 30 ur v enem letu;
3. izdaja ali objava vsaj enega strokovnega članka ali strokovne publikacije, kot so glasila, zborniki in druge stalne oziroma periodične publikacije, ali raziskovalnega dela;
4. je prejela priznanje ali nagrado na lokalni, državni ali mednarodni ravni;
5. je nosilec ali partner pri izvajanju projekta, ki se sofinancira iz sredstev Evropske unije ali mednarodnih sredstev;
6. je sofinancirana na lokalni, državni ali mednarodni ravni.

Vloga za pridobitev statusa se vloži na pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, priložiti pa ji je potrebno:

• poročilo o delu, iz katerega so razvidne aktivnosti z navedbo pomembnejših dosežkov, ki jih je NVO izvajala v javnem interesu na področju varstva enakih možnosti žensk in moških v zadnjih dveh letih,
• dokazila o aktivnostih in pomembnejših dosežkih,
• poročilo o porabi sredstev za izvajanje aktivnosti ter
• sprejet program bodočega delovanja za najmanj dve leti delovanja na področju varstva enakih možnosti žensk in moških, ki vsebuje redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu.