GOV.SI

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Z enakostjo žensk in moških mislimo na to, da morajo biti ženske in moški ne le zakonsko, ampak tudi v praksi enako prepoznavni, razpolagati z enako družbeno močjo, biti enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja ter imeti enako korist od rezultatov družbenega napredka. Nikakor pa enakost žensk in moških ne pomeni istosti in ne pomeni zanikanja razlik med ženskami in moškimi.

Slovenija med najboljšimi državami

Slovenija sodi med države, ki se po merjenju različnih indeksov enakosti žensk in moških umešča na visoka mesta. Globalni indeks enakosti spolov, ki ga pripravlja Svetovni gospodarski forum, nas umešča na 11. mesto med 149 državami sveta, indeks enakosti spolov, ki ga pripravlja Evropski inštitut za enakost spolov, pa na 10. mesto v Evropski uniji.

Pa vendar dejanske enakosti žensk in moških še nikjer na svetu nismo dosegli. Neenakost je vidna na številnih področjih življenja: v zasebnem se npr. kaže tako, da so moški veliko manj udeleženi pri negi in vzgoji otrok, gospodinjskih opravilih in skrbi za ostarele ter bolne, da so jim otroci ob razvezah redkeje dodeljeni, da so ženske pogosteje izpostavljene nasilju v družini ... V javnem življenju pa se neenakost npr. kaže tako, da je žensk kljub višji izobrazbi manj na mestih gospodarskega in političnega odločanja, da so pogosteje zaposlene za določen čas in s krajšim delovnim časom, da za svoje delo prejemajo nižje plačilo, da so pogosteje izpostavljene spolnemu nadlegovanju in da jih je bistveno manj v tako imenovanih poklicih prihodnosti, npr. na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter umetne inteligence.

 

Kateri so ključni izzivi

Živimo v času družbenih sprememb, tudi na področju enakosti žensk in moških. Če je bilo še stoletje nazaj visokošolsko izobraževanje za ženske nedosegljiv cilj, je danes biti študentka nekaj samoumevnega. In če so naši dedki na rojstvo otroka čakali doma ali pred porodnišnico, je danes povsem običajno, da je oče prisoten pri rojstvu ter da izrabi očetovski dopust.

Čeprav se nekaterim včasih zdi, da je napredek (pre)počasen, drugim pa, da smo enakost žensk in moških v naši družbi že dosegli, lahko rečemo, da imajo prav oboji. A ne na vseh področjih. Obstajajo namreč področja, kjer je napredek res izjemno počasen: že desetletja imamo nizek delež žensk na najvišjih mestih odločanja v gospodarstvu ali na županskih mestih, skrb za bolne otroke je še vedno večinoma na plečih žensk, nastajajo vedno nove oblike nasilja nad ženskami itd. So pa tudi področja, kjer nam gre veliko bolje: imamo napredno zakonodajo, ki ustvarja pogoje za enakost žensk in moških, ki spodbuja spoštovanje človekovih pravic in tudi sankcionira slabšo obravnavo zaradi spola.

A žal zakonodaja ni dovolj, potrebne so spremembe v naših vsakdanjih življenjih. V veljavnem nacionalnem programu je zato izpostavljenih osem področij, na katerih ministrstva in druge institucije do leta 2020 izvajajo konkretne dejavnosti za večjo enakost med ženskami in moškimi. Na teh področjih so ministrstva zaznala največje vrzeli med spoloma. Ta področja so: enaka ekonomska neodvisnost, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, družba znanja brez spolnih stereotipov, socialna vključenost, zdravje žensk in moških, uravnotežena zastopanost žensk in moških na položajih odločanja, nasilje nad ženskami ter enakost spolov v zunanji politiki in mednarodnem razvojnem sodelovanju.

Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015 - 2020

Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2005 - 2013

Na kakšen način odpravljamo neenakost

V Sloveniji kot pristop za zmanjševanje in odpravljanje neenakosti med ženskami in moškimi uporabljamo integracijo načela enakosti spolov (angl. gender mainstreaming). To pomeni, da moramo za vsako načrtovano politiko, ukrep ali merilo preveriti, kakšen vpliv in posledice bi imelo za ženske in kakšen za moške. Zakon o enakih možnostih žensk in moških določa, da morajo vsa ministrstva imenovati koordinatorico ali koordinatorja, ki skrbi za vključitev vidika spola v ukrepe in politike. K spodbujanju in ustvarjanju enakih možnosti pa so poleg vlade in ministrstev zavezane tudi samoupravne lokalne skupnosti. Za lažje opravljanje teh nalog zakon omogoča, da lahko tudi občine imenujejo koordinatorico ali koordinatorja.

Splošna prednostna področja za izboljšanje položaja žensk in moških

Publikacije