Enakost žensk in moških

Enakost žensk in moških pomeni, da morajo biti ženske in moški ne le zakonsko, ampak tudi v praksi enako prepoznavni, razpolagati morajo z enako družbeno močjo, biti enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja ter imeti enako korist od rezultatov družbenega napredka. Nikakor pa enakost žensk in moških ne pomeni istosti in ne pomeni zanikanja razlik med ženskami in moškimi.

Slovenija med najboljšimi državami

Slovenija sodi med države, ki se po merjenju različnih indeksov enakosti žensk in moških umešča na visoka mesta. Globalni indeks enakosti spolov (v angleščini), ki ga pripravlja Svetovni gospodarski forum (angleško World Economic Forum), nas umešča na 29. mesto med 146 državami sveta, indeks enakosti spolov (v angleščini), ki ga pripravlja Evropski inštitut za enakost spolov (angleško European Institute for Gender Equality - EIGE), pa na 12. mesto v Evropski uniji.

Pa vendar dejanske enakosti žensk in moških nismo dosegli še nikjer na svetu. Neenakost je vidna na številnih področjih življenja: v zasebnem življenju se med drugim kaže tako, da so moški veliko manj udeleženi pri negi in vzgoji otrok, gospodinjskih opravilih ter skrbi za ostarele in bolne, da so jim otroci ob razvezah redkeje dodeljeni, da so ženske pogosteje izpostavljene nasilju v družini in podobno. V javnem življenju se neenakost med drugim kaže tako, da ženske kljub višji izobrazbi manj zasedajo položaje gospodarskega in političnega odločanja, da so pogosteje zaposlene za določen čas in s krajšim delovnim časom, da za svoje delo prejemajo nižje plačilo, da so pogosteje izpostavljene spolnemu nadlegovanju in da jih je bistveno manj v tako imenovanih poklicih prihodnosti, na primer na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter umetne inteligence. 

Kateri so ključni izzivi

Živimo v času družbenih sprememb, tudi na področju enakosti žensk in moških. Če je bilo visokošolsko izobraževanje še pred stoletjem za ženske nedosegljiv cilj, je danes biti študentka nekaj samoumevnega. In če so naši dedki na rojstvo otroka čakali doma ali pred porodnišnico, je danes povsem običajno, da je oče prisoten pri porodu ter da izrabi očetovski dopust.

Nekaterim med nami se včasih zdi, da je napredek (pre)počasen, drugim, da smo enakost žensk in moških v naši družbi že dosegli. Prav imajo oboji. A ne na vseh področjih. Obstajajo namreč področja, kjer je napredek res izjemno počasen: že desetletja imamo nizek delež žensk na najvišjih mestih odločanja v gospodarstvu in na županskih mestih, skrb za bolne otroke je še vedno večinoma na plečih žensk, nastajajo vedno nove oblike nasilja nad ženskami in podobno. So pa tudi področja, kjer nam gre veliko bolje: imamo napredno zakonodajo, ki ustvarja ustrezne razmere za enakost žensk in moških, spodbuja spoštovanje človekovih pravic in tudi sankcionira slabšo obravnavo zaradi spola.

Žal zakonodaja ni dovolj, potrebne so spremembe v našem vsakdanjem življenju. V veljavnem nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških do leta 2020 je zato poudarjenih osem področij, na katerih ministrstva in druge institucije izvajajo konkretne dejavnosti za večjo enakost žensk in moških. Na teh področjih so ministrstva zaznala največje pomanjkljivosti glede enakosti spolov. Ta področja so: enaka ekonomska neodvisnost, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, družba znanja brez spolnih stereotipov, socialna vključenost, zdravje žensk in moških, uravnotežena zastopanost žensk in moških na položajih odločanja, nasilje nad ženskami ter enakost spolov v zunanji politiki in mednarodnem razvojnem sodelovanju.

Kako odpravljamo neenakost

V Sloveniji za zmanjševanje in odpravljanje neenakosti med ženskami in moškimi uporabljamo integracijo načela enakosti spolov (angleško gender mainstreaming). To pomeni, da moramo za vsako načrtovano politiko, ukrep ali merilo preveriti, kakšen vpliv in posledice bi imelo za ženske in kakšne za moške. Zakon o enakih možnostih žensk in moških določa, da morajo vsa ministrstva imenovati koordinatorico ali koordinatorja, ki skrbi za vključitev vidika spola v ukrepe in politike. K spodbujanju in ustvarjanju enakih možnosti so poleg vlade in ministrstev zavezane tudi samoupravne lokalne skupnosti. Za lažje opravljanje teh nalog zakon omogoča, da tudi občine lahko imenujejo koordinatorico ali koordinatorja.

Smernice

Postopek dodelitve statusa v javnem interesu na področju enakih možnosti žensk in moških

Postopek dodelitve statusa v javnem interesu določa, da se nevladni organizaciji (NVO) podeli status v javnem interesu, če izpolnjuje predpisane pogoje.

Naziv storitve Institucija
Postopek dodelitve statusa v javnem interesu na področju enakih možnosti žensk in moških
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Sofinanciranje projektov nevladnih organizacij

Vsako leto Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sofinancira projekte nevladnih organizacij, ki spodbujajo enake možnosti žensk in moških. 

Publikacije

Zakonodaja

Sektor za enake možnosti

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Štukljeva cesta 44
1000 Ljubljana

Projekti s področja enakosti spolov

Slovenija je v evropskem in svetovnem merilu na področju enakosti žensk in moških med bolj razvitimi državami. Kljub temu pa tudi pri nas obstajajo področja, kjer si moramo še bolj prizadevati za družbene spremembe. Na nekatera od njih opozarjamo s posebnimi projekti.

Projekti

Pretekle objave

Na arhivskih straneh je mogoče dostopati do v preteklosti obravnavanih vsebin v pristojnosti Sektorja za enake možnosti, vključno s podrobnejšimi opisi projektov iz sredstev EU in EGP ter NFM.

Objave do leta 2019

Sorodne teme

Na vrh strani