Skoči do osrednje vsebine

Teme in projekti Ministrstva za zunanje zadeve

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Obvestilo Ministrstva za zunanje zadeve

Zaradi še vedno prisotne možnosti okužbe z virusom COVID-19 slovenskim državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino spremljajo širjenje virusa in njegove prisotnosti na območju načrtovane poti ter preverijo pogoje vstopa v ciljno državo ter upoštevajo odločitve tamkajšnjih oblasti. Slovenskim državljanom, ki se vračajo v domovino, priporočamo upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Pri vstopu državljanov tretjih držav v Slovenijo na zunanji schengenski meji še vedno veljajo omejitve nenujnih potovanj. Aktualne informacije o določanju nujnosti potovanj najdete na strani policije, o prehajanju meja, ukrepih na meji ob vstopu v Slovenijo in sezname držav pa na posebni strani Prehajanje meja.

Teme

  • Varnost potovanj

    Priporočila Ministrstva za zunanje zadeve glede varnosti potovanj so informativna.* Nasveti in informacije so splošne narave in se lahko tudi spreminjajo. Priporočila ministrstva, ki jih boste našli pri posamezni državi, so razdeljena na štiri sklope glede na stopnjo tveganja.

  • Priporočila za prebivanje v tujini

    Med svojim prebivanjem v tujini upoštevajte nekaj osnovnih navodil, da bodo vaše počitnice ali potovanje minilo brez morebitnih zapletov.

  • Napotki pred potovanjem

    Da bo vaše potovanje čim prijetnejše, se je dobro pripraviti na morebitne nevšečnosti že pred odhodom. Upoštevajte spodnje nasvete, da vas morebitne težave ne ujamejo nepripravljene.

  • Pomoč slovenskih predstavništev v tujini

    Če ste se v tujini znašli v težavah, se za pomoč lahko obrnete na slovenska predstavništva v tujini. V nadaljevanju preverite, kaj predstavništva lahko storijo za vas in česa ne morejo.

  • Konzularna pomoč, kjer ni slovenskega predstavništva

    Če v državi, v kateri ste, Slovenija nima svojega predstavništva, se lahko obrnete na diplomatska predstavništva in konzulate drugih držav članic Evropske unije, ki delujejo tam.

  • Vstop in prebivanje

    Načini in pogoji vstopa posameznika v Republiko Slovenijo se razlikujejo glede na to, ali v državo vstopa državljan države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), torej prihaja iz države članice Evropske unije, Norveške, Islandije ali Liechtensteina, ali državljan tretje države.

  • Evropa in evroatlantski prostor

    Slovenija je del Evropske unije, ki je naše najpomembnejše gospodarsko, razvojno, politično in pravno okolje pa tudi okolje vrednot. Z državami članicami EU vzdržujemo tesne stike in redno sodelujemo. Smo odločna zagovornica širitve EU in zanesljiva članica Severnoatlantskega zavezništva.

  • Soseščina

    Slovenija je srednjeevropska in sredozemska država v središču alpsko-jadransko-podonavskega prostora, treh makroregij, ter na stičišču zahodne in jugovzhodne Evrope. Njena lega nam ponuja izredne priložnosti za gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje z državami tega prostora.

  • Tehnična pomoč EU tretjim državam

    EU zagotavlja posebej usmerjeno finančno pomoč državam kandidatkam, državam možnim kandidatkam in državam partnericam v podporo njihovim prizadevanjem za pospeševanje političnih, gospodarskih in institucionalnih reform.

  • Širši svet

    Slovenija vzdržuje in krepi gospodarske in politične odnose tudi z državami drugod po svetu. Ob tem vzdržuje vezi s slovenskimi skupnostmi, ki so pomemben most pri navezovanju odnosov v oddaljenih državah. Slovenija podpira obstanek in razvoj izseljenskih skupnosti, tudi novodobnih, hkrati pa pozornost namenja vračanju v domovino. Deluje pri ohranjanju dediščine slovenskih izseljencev in skrbi za zaščito državljanov.

  • Slovenija v OZN

    Organizacija združenih narodov (OZN) je edinstven sistem za spoprijemanje s svetovnimi izzivi na področjih mednarodnega miru in varnosti, trajnostnega razvoja in človekovih pravic, v katerem lahko države s skupnimi ukrepi prispevajo k pozitivnim spremembam v svetu.

  • Slovenija v Natu

    Polnopravno članstvo v Natu je strateški cilj, ki smo si ga v Sloveniji zastavili že ob osamosvojitvi. Za članstvo smo si prizadevali zaradi temeljnih vrednot, strateških varnostnih interesov in vitalnih državnih interesov.

  • Slovenija in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi

    Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je največja regionalna varnostna organizacija. Varnostna vprašanja obravnava celostno in jih rešuje s sodelovanjem v okviru treh razsežnosti: politično-vojaške, ekonomsko-okoljske in človekove.

  • Slovenija in Svet Evrope

    Svet Evrope je nenadomestljiva mednarodna organizacija, ki spodbuja spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepi demokracijo in pravno državo v širšem evropskem prostoru. Njegova prizadevanja so pripomogla k enemu največjih dosežkov sodobne Evrope, odpravi smrtne kazni v vseh državah članicah.

  • Človekove pravice v slovenski zunanji politiki

    Človekove pravice so splošne in nedeljive. Ne glede na narodnost, kraj bivanja, spol, narodno ali etnično pripadnost, barvo kože, vero, jezik ali druge osebne okoliščine imamo vsi enake pravice. V slovenski zunanji politiki zato politične, državljanske, ekonomske, socialne in kulturne pravice obravnavamo enakovredno.

  • Mednarodnopravni dokumenti s področja človekovih pravic in poročanja Slovenije

    Slovenija je zavezana univerzalnim instrumentom o človekovih pravicah in mora periodično poročati pogodbenim telesom o uresničevanju posameznih instrumentov oziroma konvencij.

  • Mednarodno pravo

    Spoštovanje mednarodnega prava je obveznost, vrednota in interes slovenske zunanje politike, saj le to zagotavlja stabilno mednarodno okolje. Zavzemamo se za krepitev temeljnega načela vladavine prava, ki je tudi vodilo slovenske zunanje politike na državni in mednarodni ravni.

  • Slovenija kot depozitar mednarodnih pogodb

    Določitev depozitarja večstranskih mednarodnih pogodb je potrebna zaradi velikega števila držav, ki sodelujejo v postopkih njihovega sklepanja, ter velikega števila in zapletenosti opravil pred začetkom veljavnosti mednarodnih pogodb in po njem.

  • Zakaj mednarodno razvojno sodelovanje

    Z mednarodnim razvojnim sodelovanjem prispevamo k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter prevzemamo soodgovornost za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja v partnerskih državah na Zahodnem Balkanu, v evropskem sosedstvu in Podsaharski Afriki.

  • Prednostna področja in območja mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije

    Mednarodno razvojno sodelovanje se usmerja na prednostna vsebinska področja in območja, ki smo jih določili glede na to, kje je razvojno sodelovanje najbolj učinkovito, zrcali slovenske primerjalne prednosti in zmogljivosti ter podpira razvojna prizadevanja partnerskih držav.

  • Načrtovanje in izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenije

    Nacionalni koordinator mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči je Ministrstvo za zunanje zadeve. Pripravlja zakonodajni in strateški okvir za učinkovito načrtovanje, izvajanje, spremljanje dejavnosti na tem področju in ozaveščanje o njihovem pomenu.

  • Ozaveščanje javnosti o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja

    Želimo krepiti zavest o pomenu, ciljih in dosežkih mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Pomembno se je namreč zavedati, da dejavnosti, ki jih na tem področju izvajamo v partnerskih državah, posredno vplivajo tudi na življenje v Sloveniji.

  • Gospodarska diplomacija

    Interese slovenskega gospodarstva v tujini ščitimo in uveljavljamo z mrežo diplomatskih predstavništev in konzulatov. Na številnih predstavništvih v tujini delujejo ekonomski svetovalci, katerih glavna naloga je pomoč slovenskim podjetjem pri prodiranju na tuje trge. Delo ekonomskih svetovalcev dopolnjuje po vsem svetu razvejana mreža častnih konzulov Slovenije, katerih glavna naloga je zastopanje gospodarskih interesov Slovenije.

  • Človekove pravice v gospodarstvu

    Gospodarski subjekti, ki so ustanovljeni po slovenskem pravu ali poslujejo v Sloveniji, so dolžni spoštovati in varovati človekove pravice. Vlada Republike Slovenije je novembra 2018 sprejela Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, katerega namen in cilj je zagotoviti uresničevanje Smernic OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in pripomoči k zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih v celotni vrednostni verigi ter dodatno razvijati sodelovanje med državo, podjetji in gospodarskimi združenji, sindikati, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki.

  • Omejevalni ukrepi

    Z omejevalnimi ukrepi oziroma sankcijami želi mednarodna skupnost na miren način doseči, da države ali drugi subjekti, ki ogrožajo mednarodni mir ali varnost, s tem prenehajo.

  • Boj proti terorizmu

    Najostreje obsojamo vsakršno obliko terorizma in nasilnega ekstremizma ne glede na njuno vrsto in versko, etnično ali kakršno koli drugo ideologijo. Terorizem spodkopava temeljne vrednote, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter negativno vpliva na gospodarstvo države, trajnostni razvoj in zagotavljanje državne varnosti. Za terorizem ni in ne more biti nobenega opravičila.

  • Nadzor nad oboroževanjem

    Na tem področju zunanje politike si prizadevamo za uresničevanje in krepitev mednarodno dogovorjenih omejitev pri razvoju, proizvodnji, skladiščenju, širjenju in uporabi osebnega in lahkega orožja, konvencionalnega orožja ter orožij za množično uničevanje.

  • Slovenščina v Evropski uniji

    Večjezičnost je načelo, vpisano v pravne temelje Evropske unije. Njene osrednje poteze so določene v ustanovitvenih pogodbah, Uredbi Sveta št. 1 iz leta 1958 in pristopnih aktih vsake nove države članice, ki se odloči, da bo svoj državni jezik uveljavila kot enega od uradnih jezikov evropske nadnacionalne skupnosti. Večjezičnost je zagotovilo demokratičnosti, preglednosti in pravne varnosti za vse državljane Evropske unije.

Projekti

  • Arbitraža

    Ker Slovenija in Hrvaška v številnih poskusih nista uspeli razrešiti spora glede meje na kopnem in morju, sta ob pomoči Evropske komisije 4. novembra 2009 podpisali arbitražni sporazum. Na podlagi omenjenega sporazuma je bilo ustanovljeno arbitražno sodišče. 29. junija 2017 je arbitražno sodišče v Haagu razglasilo končno razsodbo v arbitraži med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško in s tem določilo morsko in kopensko mejo med državama.

  • Pod pokroviteljstvom mednarodne skupnosti so Sporazum o vprašanjih nasledstva 29. junija 2001 na Dunaju podpisale Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Zvezna republika Jugoslavija – danes Srbija. Z njim se je ustvarila podlaga za urejanje medsebojnih pravic in obveznosti med petimi državami naslednicami nekdanje skupne države SFRJ.

  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je 29. marca 2017 Evropski svet uradno obvestilo o odločitvi za izstop iz Evropske unije. Postopek izstopa podrobneje opredeljuje 50. člen Pogodbe o Evropski uniji.

  • Proces sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP) je neinstitucionaliziran regionalni proces, ki ga koordinira vsakokratna predsedujoča država. Njegova osnovna usmeritev je podpora evropski prihodnosti Jugovzhodne Evrope ter povezovanju, varnosti, stabilnosti in gospodarskemu napredku regije.

  • Naše pravice

    V teku

    Cilj projekta "Naše pravice" je omogočiti mladim, predvsem otrokom v fazi razvoja in iskanja identitete, da se seznanjajo s človekovimi pravicami - s svojimi pravicami in spoštovanjem pravic drugih. Opolnomočenje otrok, predvsem z izobraževanjem o človekovih pravicah, vključno z njihovimi, je ena od ključnih prednostnih nalog slovenske zunanje politike na področju promocije človekovih pravic.

  • Dialog z državljani je neprestan proces, zato vabljeni, da se aktivno vključite in delite vaše mnenje o pomembnih vprašanjih skupne evropske prihodnosti.

  • MLA pobuda

    V teku

    MLA pobuda je pobuda Slovenije, Argentine, Belgije, Mongolije, Nizozemske in Senegala za sprejetje Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavi in pregonu zločina genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev.

  • Slovenija od 1. junija 2020 do 31. maja 2021 predseduje Jadransko-jonski pobudi (JJP) in Strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR). Pobudi se izvajata ločeno, a koordinirano. Predsedovanje se zaključi s skupno ministrsko konferenco JJP/EUSAIR in letnim forumom EUSAIR.