Skoči do osrednje vsebine

Slovenija je srednjeevropska in sredozemska država v središču alpsko-jadransko-podonavskega prostora, treh makroregij, ter na stičišču zahodne in jugovzhodne Evrope. Njena lega nam ponuja izredne priložnosti za gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje z državami tega prostora.

Sosednje države

Slovenija si v odnosih s sosednjimi državami prizadeva za krepitev dobrih sosedskih odnosov in tesnejše čezmejno sodelovanje na različnih področjih, kot so prometne povezave, gospodarstvo in energetika ter kulturna in turistična promocija. Sodelovanje s sosedami je pomembno tudi ob naravnih in drugih nesrečah, v boju proti podnebnim spremembam ter pri varovanju okolja. V središču odnosov s sosednjimi državami je spremljanje položaja pripadnikov slovenske narodne manjšine in podpiranje prizadevanj, da jim države, v katerih živijo, zagotavljajo ustrezno raven pravnega varstva, upoštevaje notranje in mednarodno pravo.

Sredozemlje

Slovenija v Sredozemlju krepi svojo prepoznavnost v okviru Unije za Sredozemlje ter v Jadransko-jonski pobudi. V sredozemskem prostoru se posveča predvsem medkulturnemu dialogu, tudi s tesnim sodelovanjem s Fundacijo Anne Lindh, spodbuja opaznejšo vlogo mladih s Pozitivno agendo za mlade v Sredozemlju ter je dejavna pri varovanju voda in okolja na splošno.

V Piranu je sedež Evrosredozemske univerze – EMUNI, ki je med prednostnimi projekti Unije za Sredozemlje in slovenski prispevek k medkulturnemu dialogu. Slovenija sodeluje tudi pri drugih projektih Unije za Sredozemlje, kot so obrat za razsoljevanje vode v Gazi, h kateremu je prispevala svoj največji humanitarni prispevek doslej, magistrski programi EMUNI in projekt odstranjevanja plastenk iz Sredozemskega morja.

Zahodni Balkan

Medosebne in gospodarske vezi z zahodnobalkanskimi državami so dobra popotnica za intenzivne in vsestranske odnose. Zahodni Balkan je za Slovenijo strateškega pomena, saj je zaradi neposredne bližine njeno naravno gospodarsko in varnostno zaledje. Slovenija sledi ciljem krepitve in poglabljanja odnosov z državami na tem območju, tesnejšega regionalnega sodelovanja med njimi ter podpore njihovemu približevanju in vključevanju v evroatlantske povezave. V regiji ostaja politična, gospodarska in razvojna partnerica ter svetovalka pri tranziciji in približevanju EU in Nato, tudi v okviru predpristopne in dvostranske tehnične pomoči.

Slovenija je posebno pozorna na poslovno okolje v državah regije, krepitev institucij, dobro upravljanje ter na boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Pozorno spremlja tudi varnostne izzive in s pobudo Integrativno upravljanje notranje varnosti prispeva k njihovemu reševanju. Ohranja tudi prisotnost v mednarodnih operacijah na Zahodnem Balkanu.

Pomemben dejavnik stabilizacije regije je nadaljnja krepitev regionalnega sodelovanja, ki s političnim dialogom v regiji, pri katerem je Slovenija nenehno dejavna, vodi k cilju – trajni spravi. Velikega pomena je tudi krepitev stikov med prebivalci, pri čemer Slovenija posebno pozornost namenja mladim v okviru pobude Pozitivna agenda za mlade na Zahodnem Balkanu.

Dokumenti

  • Smernice za delovanje Republike Slovenije do Zahodnega Balkana

    Smernice so pripomoček, s katerim bo Slovenija še bolj okrepljeno in usklajeno delovala na Zahodnem Balkanu. Opredeljujejo prednostna področja in ukrepe, potrebne za utrditev njenega položaja na Zahodnem Balkanu.
    Smernice in priporočila | Ministrstvo za zunanje zadeve
  • Aktualni akcijski načrt za delovanje Slovenije na Zahodnem Balkanu

    Koordinacijski odbor za Zahodni Balkan vsako leto pripravi akcijski načrt za delovanje Slovenije na Zahodnem Balkanu.
    Načrti | Ministrstvo za zunanje zadeve
  • Letna poročila o delovanju Slovenije na Zahodnem Balkanu

    Koordinacijski odbor za Zahodni Balkan vsako leto pripravi poročilo o dejavnostih Slovenije na Zahodnem Balkanu za preteklo leto.
    Poročila | Ministrstvo za zunanje zadeve
Iskalnik