Skoči do osrednje vsebine

Z omejevalnimi ukrepi oziroma sankcijami želi mednarodna skupnost na miren način doseči, da države ali drugi subjekti, ki ogrožajo mednarodni mir ali varnost, s tem prenehajo. Večinoma se uporabljajo finančne sankcije, embargo na orožje in "potovalni" embargo.

Kaj so omejevalni ukrepi?

Omejevalni ukrepi oziroma sankcije so ukrepi, s katerimi želi mednarodna skupnost od določenih držav ali/in drugih subjektov (entitet, oseb), ki ogrožajo mednarodni mir in varnost, brez uporabe sile doseči spremembo njihovega ravnanja tako, da to ne bo več ogrožalo mednarodnega miru in varnosti. Varnostni svet v skladu z Ustanovno listino OZN sprejema omejevalne ukrepe z resolucijami in so zavezujoči za vse države članice OZN. Hkrati lahko Evropska unija samostojno sprejema omejevalne ukrepe, kar stori s sprejemom ustreznih sklepov in uredb, ki jih morajo države članice upoštevati v svojem pravnem redu.

Po Zakonu o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (ZOUPAMO), ki v Sloveniji sistemsko ureja področje omejevalnih ukrepov, so omejevalni ukrepi omejitve oziroma obveznosti v razmerju do držav, ozemeljskih entitet, gibanj, mednarodnih organizacij in oseb, katerih namen je vzpostavitev ali ohranitev mednarodnega miru in varnosti, zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvoj oziroma utrjevanje demokracije in pravne države ter doseganje drugih z mednarodnim pravom skladnih ciljev, in jih določajo pravni akti OZN, EU in drugih mednarodnih organizacij, ki zavezujejo Slovenijo, ali pa omejitve oziroma obveznosti, ki jih v te namene Slovenija uvede na drug način skladno z mednarodnim pravom oziroma pravom EU.

Katere vrste omejevalnih ukrepov poznamo?

41. člen Ustanovne listine OZN glede vrste omejevalnih ukrepov določa, da med te ukrepe lahko sodijo popolna ali delna prekinitev ekonomskih odnosov in železniških, pomorskih, zračnih, poštnih, telegrafskih, radijskih in drugih komunikacijskih sredstev ter pretrganje diplomatskih odnosov. Načeloma torej ni izčrpno navedeno, kateri omejevalni ukrepi lahko obstajajo, to je odvisno od značaja kršitev in temu prilagojenega načina, ki bi odpravil grožnjo in najbolj učinkovito omogočil ponovno vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti oziroma doseganje drugih ciljev. Ne glede na to pa je mogoče iz prakse ugotoviti, da se pogosto uporabljajo finančne sankcije, ki vključujejo zamrznitev sredstev na računih in/ali prepoved razpolaganja s premoženjem nasploh, pogosto se uporablja embargo na orožje, ki pomeni prepoved prometa z orožjem z določeno državo ali drugimi subjekti, pa tudi "potovalni" embargo, ki vključuje prepoved vstopa določenih oseb v državo in tranzit čez njeno ozemlje. V preteklosti so se pogosteje uporabljale splošne trgovinske sankcije zoper države, ki pa so se izkazale za neustrezne, saj so prizadele predvsem civilno prebivalstvo in ne tistih, ki so bili resnično odgovorni za kršitve mednarodnega prava, zato se zdaj uporablja koncept angleško targeted sanctions oziroma smart sanctions, torej sankcij, usmerjenih na konkretne subjekte, ki so primernejše za doseganje ciljev sankcij.

Zoper koga se uvedejo omejevalni ukrepi?

Omejevalni ukrepi se lahko izvajajo zoper države, mednarodne organizacije, druge entitete, fizične osebe (voditelji držav, visoki državni uradniki, teroristi, in tako dalje) in druge subjekte, od katerih so najbolj znane teroristične organizacije, med osebami pod sankcijami pa so lahko tudi pravne osebe. Osebe, zoper katere veljajo sankcije, so naštete na seznamih, ki so del pravnih aktov, ki uvajajo sankcije.

Omejevalni ukrepi v Sloveniji

ZOUPAMO daje Vladi Republike Slovenije pooblastilo za uvajanje oziroma izvajanje sankcij. Vlada to stori z izdajo uredbe, v kateri določi vse potrebno za izvajanje sankcij.

ZOUPAMO v 3. členu določa, da uredbe, ki izvajajo akte OZN ali EU, prenehajo veljati avtomatsko, ko prenehajo veljati akti navedenih dveh mednarodnih organizacij. Zaradi večje pravne varnosti pa bo v Uradnem listu Republike Slovenije v takem primeru objavljeno obvestilo o prenehanju veljavnosti navedenih uredb.

Zaradi enotnejšega izvajanja omejevalnih ukrepov in koordinacije med posameznimi organi, ZOUPAMO v 7. členu predvideva stalno koordinacijsko skupino, ki jo vodi predstavnik ministrstva za zunanje zadeve. Navedena skupina med drugim skladno z 8. členom ZOUPAMO lahko daje mnenja pristojnim ministrstvom pri odločanju o vlogah oseb na podlagi uredb, prav tako lahko skladno s 3. členom ZOUPAMO daje mnenje Vladi pri sprejemanju sankcij, ki nimajo podlage v mednarodnih obveznostih Slovenije.

ZOUPAMO v 8. členu določa pravila za odločanje o vlogah, ki se vložijo na podlagi pravnih aktov za izvajanje sankcij, npr. izjema od zamrznitve sredstev na računih pri bankah zaradi humanitarnih potreb, plačila zdravstvenih storitev ipd. O vlogi odloča pristojno ministrstvo po splošnem upravnem postopku, ZOUPAMO pa določa nekaj posebnih pravil, katerih namen je pospešiti odločanje pristojnih organov. Načeloma je v slovenskih uredbah za vsak sankcijski režim posebej določeno, kateri organi so v konkretnem primeru pristojni za odločanje o takšnih vlogah.

V 10. členu ZOUPAMO določa, da nadzor nad njegovim izvajanjem in izvajanjem uredb opravljajo organi javne uprave in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil, ki so pristojni za področje, na katero se nanašajo omejevalni ukrepi, razen če neposredno veljavni predpisi EU ne določajo drugače. Organi izvajajo nadzor skladno s področno zakonodajo, njihove pristojnosti pa se lahko določijo tudi v določbah o nadzoru v slovenskih uredbah.

Medtem ko uredbe, ki se izdajo na podlagi ZOUPAMO, določajo prekrške in sankcije za kršitev omejevalnih ukrepov, imajo lahko posamezne kršitve tudi elemente kaznivih dejanj, ki jih določa Kazenski zakonik.

Aktualni predpisi o omejevalnih ukrepih

V spodnjih dokumentih so navedeni predpisi o omejevalnih ukrepih po državah in subjektih s povezavami na posamezne uredbe. Seznami oseb, zoper katere po navedenih pravnih aktih veljajo omejevalni ukrepi, so navedeni v posameznih pravnih aktih. Opozarjamo, da slovenski predpisi ne vsebujejo takih seznamov ampak se sklicujejo na ustrezne pravne akte EU oziroma OZN. Za hitrejši pregled finančnih sankcij, ki veljajo v EU, priporočamo ažuriran seznam oseb, zoper katere veljajo finančne sankcije. Za pregled sankcij OZN, priporočamo ažurirane sezname OZN.

Dokumenti

Iskalnik