Skoči do osrednje vsebine

Z omejevalnimi ukrepi oziroma sankcijami želi mednarodna skupnost na miren način doseči, da države ali drugi subjekti, ki ogrožajo mednarodni mir ali varnost, s tem prenehajo.

Kaj so omejevalni ukrepi?

Omejevalni ukrepi oziroma sankcije so ukrepi, s katerimi želi mednarodna skupnost od določenih držav ali/in drugih subjektov (entitet, oseb), ki ogrožajo mednarodni mir in varnost, brez uporabe sile doseči spremembo njihovega ravnanja tako, da to ne bo več ogrožalo mednarodnega miru in varnosti. Po Zakonu o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja v skladu s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (ZOUPAMO), ki v Sloveniji sistemsko ureja področje omejevalnih ukrepov, so omejevalni ukrepi omejitve oziroma obveznosti v razmerju do držav, ozemeljskih entitet, gibanj, mednarodnih organizacij in oseb. Njihov namen je vzpostavitev ali ohranitev mednarodnega miru in varnosti, zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvoj oziroma utrjevanje demokracije in pravne države ter doseganje drugih ciljev, usklajenih z mednarodnim pravom in pravom EU.

Omejevalne ukrepe sprejemajo Varnostni svet OZN, Evropska unija (EU) in države.

Varnostni svet OZN v skladu z Ustanovno listino OZN sprejema omejevalne ukrepe z resolucijami, ki zavezujejo vse države članice OZN.

V EU se izvajajo sankcije OZN, hkrati pa EU tudi samostojno sprejema omejevalne ukrepe, kar stori s sprejemom ustreznih sklepov in uredb, ki jih morajo države članice upoštevati v svojem pravnem redu.

Slovenija lahko v skladu z ZOUPAMO sprejema tudi nacionalne omejevalne ukrepe. Take ukrepe sprejme vlada z uredbo.

Katere vrste omejevalnih ukrepov poznamo?

Najpogosteje se uporabljajo finančni ukrepi, ki vključujejo zamrznitev sredstev na računih in/ali prepoved razpolaganja s premoženjem nasploh, pogoste so tudi omejitve izvoza/uvoza orožja in tako imenovane potovalne omejitve, npr. prepoved vstopa določenih oseb v državo in tranzit čez njeno ozemlje. V preteklosti so bile pogostejše splošne sankcije zoper države, v sodobnejšem času pa so v ospredju ciljno usmerjene sankcije proti določenim subjektom (angleško targeted sanctions oziroma smart sanctions), ki so primernejše za doseganje zaželenih ciljev.

Zoper koga se uvedejo omejevalni ukrepi?

Omejevalni ukrepi se lahko izvajajo zoper države, mednarodne organizacije, druge entitete, pravne in fizične osebe (npr. podjetja, voditelje držav, visoke državne uradnike in druge). Tiste, zoper katere veljajo sankcije, so naštete na seznamih, ti pa so del pravnih aktov, ki uvajajo sankcije.

Slovenska ureditev

ZOUPAMO daje Vladi Republike Slovenije pooblastilo za uvajanje oziroma izvajanje sankcij. Vlada to stori z izdajo uredbe, v kateri določi vse potrebno za izvajanje sankcij.

Zaradi enotnejšega izvajanja omejevalnih ukrepov in usklajevanja med posameznimi organi ZOUPAMO v 7. členu predvideva stalno usklajevalno (koordinacijsko) skupino, ki jo vodi predstavnik ministrstva za zunanje zadeve. Ta skupina med drugim v skladu z 8. členom ZOUPAMO lahko daje mnenja pristojnim ministrstvom pri odločanju o vlogah oseb na podlagi uredb, prav tako lahko v skladu s 3. členom ZOUPAMO poda mnenje vladi pri sprejemanju nacionalnih sankcij.

Nadzor nad izvajanjem omejevalnih ukrepov opravljajo organi javne uprave in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil, pristojni za področje, na katero se nanašajo omejevalni ukrepi, razen če neposredno veljavni predpisi EU ne določajo drugače. Organi izvajajo nadzor v skladu s področno zakonodajo, njihove pristojnosti pa se lahko določijo tudi v določbah o nadzoru v slovenskih uredbah.

Pregled predpisov o omejevalnih ukrepih

Pregled seznamov oseb na sankcijskih seznamih

Seznami oseb, zoper katere po navedenih pravnih aktih veljajo omejevalni ukrepi, so v zgoraj navedenih predpisih. Za hitrejši pregled finančnih sankcij, ki veljajo v EU, priporočamo sproti posodobljen seznam oseb, zoper katere veljajo finančne sankcije. Za pregled sankcij OZN priporočamo sproti posodobljene sezname OZN.

Sprostitev in odmrznitev ter umik s sankcijskega seznama

Sprostitev

Oseba, katere sredstva so zamrznjena, lahko pri pristojnih organih na podlagi 8. člena ZOUPAMO zaprosi za sprostitev zamrznjenih sredstev. V tem primeru se določena sredstva z računa sprostijo za potrebe, ki so v skladu s sankcijskimi predpisi dopustne, npr. zaradi plačila živil, zdravstvenih storitev in podobno. O vlogi odloča pristojno ministrstvo, ki je podrobneje navedeno v slovenski implementacijski uredbi, če ne, pa se uporablja neposredno 8. člen ZOUPAMO.

Odmrznitev

Odmrznitev se zgodi, ko se ukinejo omejevalni ukrepi proti določeni osebi, ki ima zamrznjena sredstva. V praksi to pomeni, da ustrezna pravna podlaga za omejevalne ukrepe na določenem področju nasploh ali zoper konkretno osebo preneha veljati.

ZOUPAMO v 3. členu določa, da slovenske uredbe, ki izvajajo akte OZN ali EU, prenehajo veljati samodejno, ko prenehajo veljati akti navedenih dveh mednarodnih organizacij.

Umik s seznama

Če se ugotovi, da so osebe, skupine ali subjekti neupravičeno uvrščeni na sankcijske sezname EU, OZN ali Slovenije, lahko te osebe zaprosijo, da se jih umakne s seznamov.

Postopki v EU in OZN v zvezi s terorizmom

Države članice EU so v zvezi s Skupnim stališčem 2001/931/SZVP in uredbo 2580/2001/ES sprejele posebne smernice za ukrepe, povezane s terorističnim seznamom EU na podlagi navedenih aktov, vključno z umikom z njega. Več pojasnil o postopku v slovenščini je dostopnih na strani Sveta EU.

Predlogi za umik s seznama v prilogi k uredbi 881/2002/ES, s katero se izvaja resolucija 1267 (1999), se lahko predložijo Evropski komisiji po postopku iz uredbe 881/2002/ES. Prav tako se lahko predlogi za umik v skladu z resolucijo 1267 (1999) predložijo varuhu pravic v skladu s postopkom na spletni strani Varnostnega sveta OZN.

Postopki v EU in OZN v zvezi z omejevalnimi ukrepi zoper tretje države

Postopek se razlikuje glede na to, ali gre za avtonomne ukrepe EU ali tiste, ki jih je sprejel Varnostni svet OZN. Vloge za umik s seznamov, povezanih z avtonomnimi omejevalnimi ukrepi EU, se predložijo Generalnemu sekretariatu Sveta EU.

Osebe in subjekti, uvrščeni na seznam, imajo tudi možnost, da pravne akte EU o uvrstitvi na seznam izpodbijajo pred Sodiščem EU.

Predlogi za umik s seznamov, povezanih z omejevalnimi ukrepi na podlagi resolucij Varnostnega sveta OZN, se lahko vložijo neposredno pri ustreznem sankcijskem odboru Varnostnega sveta OZN, prek kontaktne točke Varnostnega sveta OZN, ali prek MZZ. Več informacij o postopku pred kontaktno točko Varnostnega sveta OZN je dostopnih na spletni strani Varnostnega sveta OZN.

Postopki v Sloveniji

Podobno kot pri postopkih v EU oseba tudi v primeru slovenskega sankcijskega seznama lahko predlaga umik s seznama. V tem primeru vlogo vloži na MZZ. Prav tako lahko te osebe uredbe, s katerimi so bili uvrščeni na sankcijski seznam, izpodbijajo pred slovenskimi sodišči.

Iskalnik