Omejevalni ukrepi

Kaj so omejevalni ukrepi?

Omejevalni ukrepi oziroma sankcije so ukrepi, s katerimi želi mednarodna skupnost od določenih držav ali drugih subjektov (entitet, oseb), ki ogrožajo mednarodni mir in varnost, brez uporabe sile doseči spremembo njihovega ravnanja tako, da to ne bo več ogrožalo mednarodnega miru in varnosti. Po Zakonu o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja v skladu s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (ZOUPAMO), ki v Sloveniji sistemsko ureja področje omejevalnih ukrepov, so omejevalni ukrepi omejitve oziroma obveznosti v razmerju do držav, ozemeljskih entitet, gibanj, mednarodnih organizacij in oseb. Njihov namen je vzpostavitev ali ohranitev mednarodnega miru in varnosti, zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvoj oziroma utrjevanje demokracije in pravne države ter doseganje drugih ciljev, usklajenih z mednarodnim pravom in pravom EU.

Omejevalne ukrepe sprejemajo Varnostni svet Organizacije združenih narodov (OZN), Evropska unija (EU) in države. Varnostni svet OZN v skladu z Ustanovno listino OZN sprejema omejevalne ukrepe z resolucijami, ki zavezujejo vse države članice OZN. V EU se izvajajo sankcije OZN, hkrati pa EU tudi samostojno sprejema omejevalne ukrepe, kar stori s sprejemom ustreznih sklepov in uredb, ki jih morajo države članice upoštevati v svojem pravnem redu. Slovenija lahko v skladu z ZOUPAMO sprejema tudi nacionalne omejevalne ukrepe. Take ukrepe sprejme vlada z uredbo.

Katere vrste omejevalnih ukrepov poznamo?

Najpogosteje se uporabljajo finančni ukrepi, ki vključujejo zamrznitev sredstev na računih ali prepoved razpolaganja s premoženjem nasploh, pogoste so tudi omejitve izvoza, uvoza orožja in tako imenovane potovalne omejitve, na primer prepoved vstopa določenih oseb v državo in tranzit čez njeno ozemlje. V preteklosti so bile pogostejše splošne sankcije zoper države, v sodobnejšem času pa so v ospredju ciljno usmerjene sankcije proti določenim subjektom (angleško targeted sanctions oziroma smart sanctions), ki so primernejše za doseganje zaželenih ciljev.

Zoper koga se uvedejo omejevalni ukrepi?

Omejevalni ukrepi se lahko izvajajo zoper države, mednarodne organizacije, druge entitete, pravne in fizične osebe (na primer podjetja, voditelje držav, visoke državne uradnike in druge). Tiste, zoper katere veljajo sankcije, so naštete na sankcijskih seznamih, ti pa so del pravnih aktov, ki uvajajo sankcije.

Slovenska ureditev

Izvajanje omejevalnih ukrepov je v Sloveniji urejeno v ZOUPAMO, ki vsebuje naslednje temeljne določbe o izvajanju:

Sankcijski seznami

V skladu z resolucijami Varnostnega sveta OZN in zaradi večje učinkovitosti izvajanja omejevalnih ukrepov proti osebam na sankcijskih seznamih ZOUPAMO v četrtem odstavku 3. člena določa, da se, kadar Varnostni svet OZN doda nove osebe na seznam oseb, zoper katere v skladu z uredbami EU velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, te uredbe EU za te nove osebe uporabljajo že z dnem objave dopolnitve seznama na spletni strani Varnostnega sveta OZN, in sicer do uveljavitve ustrezne dopolnitve prilog k uredbam EU.

V skladu z navedenim členom mora Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) omenjeni naslov spletne strani Varnostnega sveta OZN objaviti na spletu.

V skladu s členom 3(5) ZOUPAMO organi javne uprave in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil zagotavljajo izvedbo prepovedi in omejitev na podlagi sankcijskih seznamov. Ti subjekti so dolžni upoštevati sankcijske sezname, zlasti prek elektronskih obvestil, ki jih zagotavljata OZN in EU.

Da bi olajšali izvajanje sankcij OZN in EU v zvezi z osebami, navedenimi na sankcijskih seznamih in za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov brez odlašanja, kar je – poleg zgoraj navedenih javnih subjektov – obveznost vseh fizičnih in pravnih oseb v Sloveniji, se vsem fizičnim in pravnim osebam zelo priporoča, da se naročijo na avtomatska obvestila o posodobitvah sankcijskih seznamov.

Informacije o možnostih naročanja na obveščanje v zvezi s sankcijskimi seznami OZN

• obiščite spletno stran OZN v zvezi s konsolidiranim seznamom Varnostnega sveta OZN (v angleščini).
• na svoj pametni telefon lahko prenesete tudi aplikacijo UN Sanctions App (v angleščini).

Informacije o možnostih naročanja na obveščanje v zvezi s sankcijskimi seznami EU

Obiščite spletno stran Prečiščeni seznam oseb, skupin in subjektov, za katere veljajo finančne sankcije EU kjer:

• če imate račun EU Login, se prijavite v svoj račun, nato kliknite na svoje ime v zgornjem desnem kotu in nato na "Nastavitve računa" (angleško Account Settings), kjer lahko določite, katera obvestila želite prejemati
• če nimate računa EU Login, ga ustvarite, preden nadaljujete z zgornjim korakom, tako da sledite navodilom za ustvarjanje EU login računa (v angleščini).

Informacije o možnostih naročanja na obveščanje MZEZ v zvezi s sankcijskimi seznami OZN s področja terorizma in širjenja orožja za množično uničevanje oziroma proliferacije

V zvezi s sankcijami iz resolucij Varnostnega sveta OZN o terorizmu (1267/1989, 1988 in 1373) in širjenju orožja za množično uničevanje (1718 in 1737) se lahko naročite na obveščanje MZEZ o posodobitvah sankcijskih seznamov OZN. Pretekla obvestila najdete na strani Posodobitve sankcijskih seznamov OZN s področja terorizma in proliferacije.

Pristojni organi za odločanje o vlogah na podlagi pravnih aktov o omejevalnih ukrepih

Pravni akti EU pri posameznih omejevalnih ukrepih določajo tudi možne izjeme, o katerih odločajo nacionalni pristojni organi. O teh vlogah po 8. členu ZOUPAMO odločajo ministrstvo ali ministrstva, pristojna za področje, na katero se nanašajo omejevalni ukrepi, v zvezi s katerimi so bile vloge vložene. Ne glede na to pa o takih vlogah odloča:

• ministrstvo, pristojno za finance, če se vloga nanaša na finančne omejevalne ukrepe;
• ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, če se vloga nanaša na ukrepe za omejevanje trgovine;
• ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, če se vloga nanaša na ukrepe omejevanja potovanj ali razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč;
• ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, če se vloga nanaša na civilno orožje ali opremo, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo;
• ministrstvo, pristojno za obrambo, če se vloga nanaša na vojaško orožje in opremo ter druge obrambne proizvode;
• urad, pristojen za informacijsko varnost, če se vloga nanaša na incidente informacijske varnosti in kibernetske napade.

Področja, na katerih so navedeni organi pristojni za odločanje o vlogah so prav tako opredeljena v 8. členu.

Nadzor nad izvajanjem omejevalnih ukrepov

Nadzor nad nadzorovanimi subjekti v skladu z 10. členom ZOUPAMO opravljajo institucije, ki so v skladu s predpisi pristojne za nadzor na področju, na katero se nanašajo omejevalni ukrepi, če neposredno veljavni pravni akti EU ne določajo drugega nadzornega organa. Ne glede na navedeno so za nadzor pristojne naslednje institucije:

• Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor za nadzor nad izvajanjem finančnih omejevalnih ukrepov;
• Finančna uprava Republike Slovenije za nadzor nad vnosom, iznosom, tranzitom in prenosom blaga v skladu s carinskimi predpisi ter predpisi, s katerimi so določeni omejevalni ukrepi;
• policija za nadzor nad izvajanjem omejevalnih ukrepov omejevanja potovanj;
• Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve za nadzor nad izvajanjem omejevalnih ukrepov v zvezi s civilnim orožjem;
• Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo za nadzor nad izvajanjem omejevalnih ukrepov v zvezi z vojaškim orožjem.

Sankcije za kršitve omejevalnih ukrepov

Globe za kršitve predpisov EU in nacionalnih predpisov o omejevalnih ukrepih so določene v 10.a členu ZOUPAMO, in sicer od 200 do 500.000 evrov za pravne osebe, od 200 do 150.000 za samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, od 40 do 10.000 evrov za odgovorne osebe v navedenih osebah, ter od 40 do 5.000 evrov za posameznike.

Kršitev omejevalnih ukrepov je tudi kaznivo dejanje v skladu s 374.a členom Kazenskega zakonika, za katerega so v skladu s 25. členom Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja lahko odgovorne tudi pravne osebe.

Koordinacija

Za enotnejše izvajanje omejevalnih ukrepov in usklajevanje med posameznimi organi skrbi stalna usklajevalna (koordinacijska) skupina, ki jo vodi predstavnik ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Ta skupina med drugim lahko daje mnenja pristojnim ministrstvom pri odločanju o vlogah oseb na podlagi uredb, prav tako lahko poda mnenje vladi pri sprejemanju nacionalnih sankcij.

Vlada lahko v skladu z ZOUPAMO s podzakonskimi predpisi po potrebi uredi še druge podrobnosti glede izvajanja omejevalnih ukrepov, na primer dodatne pristojne organe na podlagi 8. in 10. člena ZOUPAMO ali dodatne prekrškovne sankcije.

Pregled postopkov, vezanih na sankcijske sezname

V nadaljevanju so opisane osnove postopkov sprostitve, odmrznitve in umika s sankcijskega seznama.

Sprostitev

Oseba, katere sredstva so zamrznjena, lahko pri pristojnih organih na podlagi ZOUPAMO zaprosi za sprostitev zamrznjenih sredstev in gospodarskih virov. V tem primeru se določena sredstva z računa sprostijo za potrebe, ki so v skladu s sankcijskimi predpisi dopustne, na primer zaradi plačila živil, zdravstvenih storitev in podobno. O vlogi odloča pristojno ministrstvo, ki je podrobneje navedeno v slovenski implementacijski uredbi, če ne, pa se uporablja neposredno 8. člen ZOUPAMO.

Odmrznitev

Odmrznitev se zgodi, ko se ukinejo omejevalni ukrepi proti določeni osebi, ki ima zamrznjena sredstva. V praksi to pomeni, da ustrezna pravna podlaga za omejevalne ukrepe na določenem področju nasploh ali zoper konkretno osebo preneha veljati.

Slovenske uredbe, ki izvajajo akte OZN ali EU, prenehajo veljati samodejno, ko prenehajo veljati akti navedenih dveh mednarodnih organizacij.

Umik s seznama

Če se ugotovi, da so osebe, skupine ali subjekti neupravičeno uvrščeni na sankcijske sezname EU, OZN ali Slovenije, lahko te osebe zaprosijo, da se jih umakne s seznamov.

Postopki v EU in OZN v zvezi s terorizmom

Države članice EU so, v zvezi s Skupnim stališčem 2001/931/SZVP in uredbo 2580/2001/ES, sprejele posebne smernice za ukrepe, povezane s terorističnim seznamom EU na podlagi navedenih aktov, vključno z umikom z njega. Več pojasnil o postopku v slovenščini je dostopnih na strani Sveta EU.

Predlogi za umik s seznama v prilogi k uredbi 881/2002/ES, s katero se izvaja resolucija 1267 (1999), se lahko predložijo Evropski komisiji po postopku iz uredbe 881/2002/ES. Prav tako se lahko predlogi za umik v skladu z resolucijo 1267 (1999) predložijo varuhu pravic v skladu s postopkom na spletni strani Varnostnega sveta OZN (v angleščini).

Postopki v EU in OZN v zvezi z omejevalnimi ukrepi zoper tretje države

Postopek se razlikuje glede na to, ali gre za avtonomne ukrepe EU ali tiste, ki jih je sprejel Varnostni svet OZN.

Vloge za umik s seznamov, povezanih z avtonomnimi omejevalnimi ukrepi EU, se predložijo Generalnemu sekretariatu Sveta EU.

Osebe in subjekti, uvrščeni na seznam, imajo tudi možnost, da pravne akte EU o uvrstitvi na seznam izpodbijajo pred Sodiščem EU.

Predlogi za umik s seznamov, povezanih z omejevalnimi ukrepi na podlagi resolucij Varnostnega sveta OZN, se lahko vložijo neposredno pri ustreznem sankcijskem odboru Varnostnega sveta OZN, prek kontaktne točke Varnostnega sveta OZN, ali prek MZEZ. Več informacij o postopku pred kontaktno točko Varnostnega sveta OZN je dostopnih na spletni strani Varnostnega sveta OZN (v angleščini).

Postopki v Sloveniji

Podobno kot pri postopkih v EU oseba tudi v primeru slovenskega sankcijskega seznama lahko predlaga umik s seznama. V tem primeru vlogo vloži na MZEZ na spodnji naslov:

Informacije o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Ukrajini

Institucije EU:

• Spletna stran Sveta EU EU restrictive measures against Russia over Ukraine (v angleščini)
• Spletna stran Evropske komisije Sanctions adopted following Russia’s military aggression against Ukraine (v angleščini)
• Časovnica in osnovne informacije o sankcijskih paketih (v angleščini)
• Smernice in odgovori Evropske komisije na pogosta vprašanja (v angleščini)
• Smernice za gospodarske subjekte glede potrebne skrbnosti v zvezi z izogibanjem omejevalnim ukrepom (v angleščini)

Slovenske institucije:

• Spletna stran Banke Slovenije Finančni omejevalni ukrepi
• Spletna stran Finančne uprave Republike Slovenije omejevalni ukrepi

Kontaktni podatki za informacije o omejevalnih ukrepih in razmerah v zvezi s krizo v Ukrajini

Za dodatne informacije o omejevalnih ukrepih in razmerah v zvezi s krizo v Ukrajini se lahko obrnete na:

• Kontaktno točko Evropske komisije glede obsega in implementacije omejevalnih ukrepov EU. Funkcionalni e-naslov Evropske komisije je bil vzpostavljen kot odziv na povečano število tehničnih vprašanj s strani pristojnih organov tretjih držav in naj bi služil predvsem kot kontakt za pristojne organe in operaterje tretjih držav.
• Kontaktno točko Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport glede ukrepov za omejevanje trgovine (ukrepov, ki se nanašajo na izvoz, uvoz, dobavo in prenos blaga ali tehnologije in s tem povezane ukrepe, kot je tehnična pomoč, kakor je opredeljeno v predpisih EU o omejevalnih ukrepih, razen orožja);
• Kontaktno točko Ministrstva za zunanje in evropske zadeve glede ukrepov omejevanja potovanj ali razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč;
• Ministrstvo za notranje zadeve glede civilnega orožja ali opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo;
• Ministrstvo za finance glede finančnih omejevalnih ukrepov;
• Ministrstvo za obrambo glede vojaškega orožja in opreme ter drugih obrambnih proizvodov;
• Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost glede incidentov informacijske varnosti in kibernetskih napadov;
• Kontaktno točko Evropske komisije;
• Kontakt za SID banko glede pomoči za premostitvene finančne instrumente (ugodni krediti, zavarovanja).

Ukrepi za omejevanje trgovine zaradi razmer v Ukrajini

Omejevalni ukrepi proti Ruski federaciji in Belorusiji

Povzetek omejevalnih ukrepov proti Ruski federaciji in Belorusiji:

• Prepovedujejo se prodaja, dobava, prenos in izvoz ter tranzit blaga z dvojno rabo, naštetega v Prilogi I uredbe EU za blago z dvojno rabo, ter zagotavljanje tehnične pomoči in opravljanje posredniških storitev za tako blago. Enako velja tudi za blago in tehnologije, ki bi lahko prispevale k vojaškim in tehnološkim izboljšavam Ruske federacije in Belorusije ali k razvoju obrambnega in varnostnega sektorja. V temi Nadzor strateške trgovine so na voljo dodatne informacije.
• Prepoveduje se neposredno ali posredno uvažanje izdelkov iz železa in jekla v Evropsko unijo, če izvirajo iz Ruske federacije ali Belorusije oziroma so bili iz tam izvoženi.
• Prepoveduje se uvoz ali nakup izdelkov, predelanih v tretji državi, ki vključuje surovine iz železa in jekla s poreklom iz Ruske federacije ali Belorusije.
• Prepovedujejo se neposredna ali posredna prodaja, dobava, prenos ali izvoz luksuznega blaga katerikoli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu v Ruski federaciji ali Belorusiji oziroma za uporabo v Ruski federaciji ali Belorusiji.
• Prepovedujejo se prodaja, dobava, prenos ali izvoz določenega blaga in tehnologij za uporabo pri rafiniranju nafte v Rusko federacijo ali Belorusijo ter omejuje zagotavljanje povezanih storitev.
• Prepoveduje se izvoz, ki zajema blago in tehnologije, primerne za uporabo v letalski ali vesoljski industriji, ter zagotavljanje zavarovalnih in pozavarovalnih storitev ter storitev vzdrževanja v zvezi z navedenim blagom in tehnologijami. Prepovedujejo se tudi zagotavljanje tehnične pomoči in drugih povezanih storitev ter financiranja in finančne pomoči v zvezi z blagom in tehnologijami, za katere velja ta prepoved.
• Prepovedujejo se prodaja, dobava, prenos ali izvoz blaga in tehnologije za pomorsko navigacijo, ne glede na to, ali izvirajo iz Evropske unije ali ne, za uporabo v Ruski federaciji ali Belorusiji ali za namestitev na plovilo, ki pluje pod rusko ali belorusko zastavo.
• Prepovedujejo se nove naložbe v ruski energetski sektor ter izvoz opreme, tehnologije in storitev za energetsko industrijo v Ruski federaciji ali Belorusiji, z izjemo jedrske industrije in sektorja prevoza energije proti koncu proizvodne verige.
• Prepovedujejo se vse transakcije z nekaterimi podjetji v lasti entitet, za katera že veljajo omejitve refinanciranja.
• Prepoveduje se izvoz letalskega goriva in dodatkov za goriva.
• Uvedejo se dodatne uvozne omejitve za nekatero blago, ki ustvarja znatne prihodke, če izvira iz Ruske federacije ali Belorusije oziroma se iz tam izvaža, vključno s premogom in drugimi trdnimi fosilnimi gorivi.
• Prav tako se prepoveduje neposreden ali posreden uvoz, nakup ali prenos zlata iz Ruske federacije ali Belorusije.
• Prepovedujejo se prodaja, licenciranje ali kakršen koli drug prenos pravic intelektualne lastnine ali poslovnih skrivnosti kot tudi podelitev pravic do dostopa ali ponovne uporabe za katero koli gradivo ali informacije, ki so zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine ali pomenijo poslovne skrivnosti, v zvezi z blagom in tehnologijami, katerih prodaja, dobava, prenos ali izvoz osebi, subjektu ali organu v Ruski federaciji ali Belorusiji oziroma za uporabo v Ruski federaciji ali Belorusiji so prepovedani.
• Ostreje se ukrepa proti izogibanju: matične družbe iz Evropske unije morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi zagotovile, da njihove hčerinske družbe v tretjih državah ne bodo sodelovale pri dejavnostih, ki bi privedle do rezultata, ki naj bi ga sankcije preprečevale. Hkrati morajo gospodarski subjekti iz Evropske unije, ki takšno blago za bojišča prodajajo v tretje države, izvajati mehanizme potrebne skrbnosti, s pomočjo katerih je mogoče prepoznati in oceniti tveganja ponovnega izvoza v Rusko federacijo ali Belorusijo ter jih ublažiti. Prav tako se pri izvozu blaga v tretje nepartnerske države določa obveznost določitve pogodbene klavzule, ki prepoveduje ponovni izvoz v Rusko federacijo ali Belorusijo.
• Uvedene so omejitve pri sprejemanju vlog ruskih državljanov in podjetij za registracijo nekaterih pravic intelektualne lastnine v Evropski uniji, da bi izničili učinek ukrepov ruske vlade in sodišč, s katerimi imetnike pravic intelektualne lastnine iz Evropske unije nezakonito prikrajšajo za varstvo teh pravic v Ruski federaciji ali Belorusiji.
• Prepoveduje se nakup, uvoz, prenos ali izvoz ukrajinskih kulturnih dobrin in drugega blaga arheološkega, zgodovinskega, kulturnega, posebnega znanstvenega ali verskega pomena, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bilo protipravno odstranjeno iz Ukrajine.
• Za zadnjimi svežnji omejevalnih ukrepov se postopno širi prepoved izvoza drugega splošnega blaga, ki bi lahko prispevalo h krepitvi ruskih ali beloruskih industrijskih zmogljivosti, v Rusko federacijo ali Belorusijo.
• Hkrati se postopno širi prepoved neposrednega ali posrednega uvoza drugega splošnega blaga, ki ustvarja znatne prihodke za Rusko federacijo ali Belorusijo in s tem omogoča njeno delovanje, v Evropsko unijo, če izvira iz Ruske federacije ali Belorusije oziroma se iz tam izvaža.

Omejevalni ukrepi trgovanja na določenih ozemljih v Ukrajini, ki niso pod nadzorom ukrajinske Vlade

Svet Evropske unije je od leta 2022 sprejel več svežnjev omejevalnih ukrepov trgovanja s subjekti na tako imenovanem določenem ozemlju Ukrajine, to je ozemlju, ki ni pod nadzorom ukrajinske vlade. Določena ozemlja pomenijo območja Ukrajine, ki niso pod vladnim nadzorom, v pokrajinah Doneck, Herson, Lugansk in Zaporožje.

V primeru trgovanja z Ukrajino je treba preveriti, ali se subjekt, s katerim se trguje, nahaja v pokrajinah Doneck, Herson, Lugansk ali Zaporožje. Umeščenost subjekta v naštetih pokrajinah ne zadošča, da se uporabijo omejevalni ukrepi Evropske unije, temveč je bistveno, ali je konkretni subjekt na tako imenovanem določenem območju znotraj naštetih pokrajin. Potrdilo o tem posredujejo pristojni ukrajinski organi (Ukrajinska gospodarska zbornica).

Odobritev trgovanja na podlagi odstopanj od omejevalnih ukrepov proti Rusiji

V določenih primerih lahko Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport na podlagi predvidenih odstopanj od omejevalnih ukrepov proti Ruski federaciji ali Belorusiji odobri prodajo, dobavo, prenos ali izvoz blaga ali tehnologije ali zagotavljanje s tem povezane tehnične ali finančne pomoči ali zagotavljanje storitev fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu v Ruski federaciji ali Belorusiji oziroma za uporabo v Ruski federaciji ali Belorusiji, po tem, ko ugotovi, da je za takšno trgovanje izkazan predviden namen iz uredbe EU o omejevalnih ukrepih.

Obveznost za podjetja pri izvozu določenega blaga v tretje države

Pri izvozu določenega blaga in tehnologij v tretje ne partnerske države je z 12g členom Uredbe 833/2014/EU in 8g členom Uredbe 2006/765/ES določena obveznost izvoznikom, da pri prodaji, dobavi, prenosu ali izvozu določenega blaga ali tehnologij kupcem iz tretjih držav pogodbeno prepovejo ponovni izvoz v Rusko federacijo in Belorusijo in ponovni izvoz za uporabo v Ruski federaciji in Belorusiji z določitvijo ustrezne pogodbene klavzule. Obveznost je bila uvedena zaradi zaznanega povečanega trgovanja gospodarskih subjektov Evropske unije s subjekti iz določenih tretjih držav (kot so Armenija, Kirgizistan, Srbija, Turčija, Uzbekistan in druge), ki ustvarja sum na izogibanje omejevalnim ukrepom s pomočjo posrednega izvoza blaga in tehnologij v Rusko federacijo in Belorusijo skozi tretje države. Hkrati morajo gospodarski subjekti izkazati potrebno skrbnost pri preverjanju kupcev iz tretjih držav, za preprečitev izogibanja omejevalnim ukrepom s pomočjo posrednega izvoza blaga in tehnologij skozi tretje države.

Obveznost določitve pogodbene klavzule trenutno velja za določeno blago in tehnologije iz poglavij nomenklature harmoniziranega sistema (HS): 27, 36, 38, 40, 68, 84, 85, 88, 90, 93 in 97. Seznami blaga in tehnologij iz 12g člena Uredbe 833/2014/EU ter 8g člena Uredbe 2006/765/ES, ki se z novimi svežnji omejevalnih ukrepov posodabljajo, vsebujejo predvsem blago z dvojno rabo in napredne tehnologije, kritične za proizvodnjo, uporabo ali razvoj ruskega in beloruskega vojaškega sistema, ter blago, ki je pomembno za proizvodnjo in testiranje elektronskih komponent in integriranih vezij, najdenih na bojišču. Določbe Uredbe 833/2014/EU in Uredbe 2006/765/ES veljajo neposredno in zavezujejo vse subjekte na ozemlju Evropske unije.

Obveznost ne velja v primeru izvoza v tako imenovane partnerske tretje države (Norveška, Švica, Združene države Amerike, Japonska, Združeno kraljestvo, Južna Koreja, Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, Lihtenštajn, Islandija).

Priporočljivo je, da izvozniki skrbno preverijo kredibilnost končnega uporabnika za uporabo tega blaga in tehnologij v tretji državi, da do ponovnega izvoza v Rusko federacijo in Belorusijo ne bi prišlo. Izvozniki morajo zagotoviti, da dogovor z nasprotno stranko iz tretje države vsebuje ustrezne zaščitne ukrepe v primeru kršitve pogodbene klavzule. Če nasprotna stranka iz tretje države krši pogodbeno klavzulo, izvozniki o tem obvestijo pristojni nadzorni organ takoj, ko se seznanijo s kršitvijo.