Skoči do osrednje vsebine

Nadzor strateške trgovine se zagotavlja zaradi varnostnih tveganj in pomeni nadzor nad posameznimi dejavnostmi trgovine, kot so izvoz, prenos, posredovanje, zagotavljanje tehnične pomoči in podobno.

To blago, programska oprema ali tehnologija ima poleg zakonite uporabe možno tudi vojaško rabo ali pa se lahko uporabi za kršenje človekovih pravic. Zato je po mednarodnih pravilih izvzeto iz svobodne trgovine in potrebuje nadzor. Področje nadzora strateške trgovine, ki je ločeno urejeno tudi v okviru skupne trgovinske politike Unije, se deli na nadzor izvoza blaga z dvojno rabo, ki mu je dodana tudi ureditev v primeru omejevalnih ukrepov za širše blago z dvojno rabo, in nadzor nad trgovino z blagom, ki bi bilo lahko namenjeno za mučenje, izvršitev smrtne kazni ali drugo okrutno ali nečloveško ravnanje. Pokriva pa tudi trgovino s tako imenovanimi konfliktnimi diamanti in minerali.

Nadzor izvoza blaga z dvojno rabo

Blago z dvojno rabo je blago, programska oprema in tehnologija z dvojno rabo, ki se lahko uporablja v civilne in tudi v vojaške namene. Blago z dvojno rabo ni vojaško blago ali obrambni proizvod, a se zaradi svojih lastnosti ali tehničnih lastnosti lahko uporabi tudi v vojaške namene in lahko pri občutljivih končnih uporabnikih pomeni varnostno tveganje, zato je nad njim vzpostavljen nadzor. Nadzirajo se predvsem izvoz iz Evropske unije, delno tudi prenos znotraj Evropske unije, posredovanje takega blaga med dvema tretjima državama, tehnična pomoč v zvezi z njim ter tranzit blaga z dvojno rabo skozi Evropsko unijo.

Sistem nadzora

Sistem nadzora temelji na mednarodnih zavezah, pogodbah in konvencijah ter odraža zaveze mednarodnih izvoznih režimov za blago z dvojno rabo in temelji na obvezujočih predpisih Evropske unije. Na ravni Unije so urejeni skupna pravila nadzora nad dejavnostmi, vrste dovoljenj, kriteriji ocenjevanja, seznam blaga z dvojno rabo ter tako imenovani catch-all ukrep, s katerim se nadzira tudi blago z dvojno rabo, ki ni na seznamu v posebnih okoliščinah. Določeni so tudi ukrepi, ki jih morajo izvajati izvozniki, posredniki in osebe za tehnično pomoč, nadaljnja ureditev izvajanja pa je naložena državam članicam. Evropska unija uvaja tudi sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic. 

Evropska unija ponuja tudi uporabo splošnega izvoznega dovoljenja Unije, ki velja za določene vrste blaga z dvojno rabo in za izvoz v določene namembne države. Splošno izvozno dovoljenje Unije lahko uporabi vsak izvoznik s sedežem v Sloveniji, pri čemer mora izpolnjevati pogoje, podane v objavljenem dovoljenju, in druga pravila Evropske unije in nacionalne zakonodaje.

Dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo

Splošnih izvoznih dovoljenj Unije je osem:

  1. EU001 – izvoz v Avstralijo, Kanado, Japonsko, na Novo Zelandijo, v Norveško, Švico (vključno z Lihtenštajnom) in Združene države Amerike;
  2. EU002 – izvoz določenega blaga z dvojno rabo v nekatere države;
  3. EU003 – izvoz po popravilu/zamenjavi;
  4. EU004 – začasni izvoz za razstave ali sejme;
  5. EU005 – telekomunikacije;
  6. EU006 – kemikalije;
  7. EU007 – prenos programske opreme in tehnologije v skupini;
  8. EU008 - šifriranje.

Poleg splošnega izvoznega dovoljenja Unije se lahko pri ministrstvu zaprosi tudi za individualno izvozno dovoljenje, ki pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za enega končnega uporabnika ali prejemnika v tretji državi, ki zajema eno ali več vrst blaga z dvojno rabo. Posredniki in osebe, ki zagotavljajo tehnično pomoč za blago z dvojno rabo, v primeru nameravane dejavnosti lahko zaprosijo za individualno dovoljenje. Izvozniki pa lahko pod posebnimi pogoji in ob izpolnjevanju skladnosti s sistemom nadzora zaprosijo tudi za globalno dovoljenje.

Na podlagi uporabe katerega koli dovoljenja za blago z dvojno rabo je treba poročati po delno ali dokončno opravljenem poslu.

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Mednarodno uvozno potrdilo za blago z dvojno rabo

Mednarodno uvozno potrdilo (angleško International Import Certificate) izda ministrstvo v skladu z dobrimi praksami v mednarodnih izvoznih režimih. Za potrdilo uvoznik vloži vlogo na ministrstvo. Mednarodno uvozno potrdilo potrjuje, da se je uvoznik zavezal, da bo navedeno blago uvozil v Republiko Slovenijo oziroma da ga ne bo preusmeril ali ponovno izvozil drugam brez dovoljenja pristojnega organa Republike Slovenije. 

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Potrdilo o dostavi blaga z dvojno rabo

V skladu z dobrimi praksami v mednarodnih izvoznih režimih izdaja ministrstvo tudi potrdilo o dostavi blaga (angleško Delivery Verification Certificate). Kadar po uvozu blaga z dvojno rabo država, ki je izdala dovoljenje za izvoz, zahteva potrdilo o tem, da je bilo blago dostavljeno končnemu uporabniku v Sloveniji, lahko ministrstvo uvozniku na podlagi vloge izda tako potrdilo na podlagi potrdilne preveritve carinskih organov. 

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Omejevalni ukrepi za blago z dvojno rabo

Republika Slovenija uvede ali izvaja omejevalne ukrepe (sankcije) v skladu s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru Organizacije združenih narodov, Evropske unije ali druge mednarodne organizacije, z namenom vzpostavitve ali ohranitve mednarodnega miru in varnosti, zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvoja oziroma utrjevanja demokracije in pravne države ter drugih z mednarodnim pravom skladnih ciljev. 

Nekaj omejevalnih ukrepov se nanaša tudi na blago z dvojno rabo v širšem smislu definicije glede na njegovo uporabo in veljajo za namembne države:

  • Iran,
  • Severna Koreja,
  • Sirija, 
  • Rusija,
  • Belorusija.

Zakonodaja na področju nadzora blaga z dvojno rabo pod omejevalnimi ukrepi

Najnovejša neuradna prečiščena besedila predpisov EU s področja omejevalnih ukrepov zaradi delovanja Ruske federacije in razmer v Belorusiji

Nadzor trgovine z blagom, ki bi se lahko uporabilo za mučenje

Slovenija je kot članica Evropske unije zavezana k upoštevanju in izvajanju zakonodaje Evropske unije o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško in poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Uvoz in izvoz ter zagotavljanje tehnične pomoči za blago, ki je uporabno zgolj za izvrševanje smrtne kazni ali za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, je v osnovi prepovedano. Izjema velja le za blago, ki bo zaradi svojega zgodovinskega pomena uporabljeno izključno za namene javne razstave v muzeju. Za ta namen je treba na ministrstvu zaprositi za dovoljenje. Prepoved velja tudi za tranzit, posredniške storitve, usposabljanje, trgovske sejme in oglaševanje.

Za izvoz blaga, ki bi bilo lahko namenjeno za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, a se bo uporabilo v drugačne, zakonite namene, je treba pri ministrstvu zaprositi za dovoljenje. Gre za blago, ki se v osnovi uporablja za kazenski pregon, ter blago, ki glede na svojo obliko in tehnične lastnosti pomeni resno tveganje za uporabo za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Podobno velja tudi glede posredniških storitev, tehnične pomoči za tako blago. Tranzit takega blaga je prepovedan. Za določena zdravila, blago, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni ter je bilo odobreno ali dejansko uporabljeno za izvršitev smrtne kazni v eni ali več tretjih državah, ki niso odpravile smrtne kazni, je prav tako treba pridobiti izvozno dovoljenje, dovoljenje za posredniške storitve ali tehnično pomoč, ki se ga pridobi na ministrstvu. Predpis Evropske unije za to blago ponuja tudi Splošno izvozno dovoljenje Unije za izvoz v določene namembne države pod določenimi pogoji.

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Letna poročila o dejavnostih v zvezi s trgovino z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za mučenje

  • Poročilo za leto 2021 o dejavnostih v zvezi s trgovino z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje, ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje

    Poročila | Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Nadzor nad trgovino s surovimi diamanti, Kimberleyjevski proces

V zadnjih desetih letih prejšnjega in v začetku tega tisočletja se je dogajalo grozovito nasilje nad civilnim prebivalstvom in nastajale so množične kršitve človekovih pravic s tako imenovano trgovino s konfliktnimi oziroma krvavimi diamanti. Z njimi so se financirale razne uporniške skupine in državljanske vojne, ki so potekale v nekaterih afriških državah. Mednarodna skupnost je skupaj z diamantno industrijo in civilno družbo z začetkom leta 2000 v Kimberleyju razvila mednarodni sistem potrjevanja. Ta je prerasel v Kimberleyevski proces (vsebina je v angleškem jeziku).

Sistem so zasnovale države udeleženke Kimberleyevskega procesa za učinkovito izvajanje resolucij Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, še posebno resolucij št. 1173 (1998), 1295 (2000), 1306 (2000) in 1304 (2000), katerih namen je preprečiti uporabo teh diamantov za financiranje dejavnosti uporniških gibanj v nekaterih državah ter zagotoviti mir in varnost prebivalcev v teh državah. Trenutno ima Kimberleyevski proces 54 članic, pri čemer se Evropska unija šteje kot ena članica. Področje ureja tudi Evropska unija s predpisom, v katerem omogoča izvoz in izvoz surovih diamantov ter podaja seznam udeležencev potrjevanja. Evropsko unijo zastopa Evropska komisija. Države članice so uredile upravne sankcije za kršitve uredbe Evropske unije na nacionalni ravni.

Konfliktni minerali

Na ravni Evropske unije je vzpostavljen nadzor nad uvozom določenih mineralov, in sicer kositra, tantala, volframa, zlata in kovin, ki vsebujejo minerale, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem. S tem se zagotavlja, da uvozniki zadevnih mineralov in talilnice v Evropski uniji, ki sodelujejo v oskrbovalni verigi, spoštujejo mednarodne standarde glede odgovorne preskrbe s temi minerali oziroma kovinami. Ti standardi so določeni v smernicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Od podjetij v Evropski uniji, ki sodelujejo v oskrbovalni verigi se zahteva, da zagotovijo, da se ti minerali oziroma kovine uvažajo samo z odgovornih in nekonfliktnih območij, s čimer se omejijo možnosti za trgovanje oboroženih skupin in varnostnih sil s temi minerali na tako imenovanih konfliktnih območjih in območjih z velikim tveganjem. S tem se omeji tudi nelegalno izkoriščanje lokalnih skupnosti, vključno z rudarskimi delavci, ter se tako spodbuja razvoj teh območij.

Iz nadzora so izvzeti uvozniki mineralov ali kovin, kadar njihov letni obseg uvoza posameznih mineralov ali kovin ne presega količinskega praga, določenega v Uredbi 2017/821/EU.