Skoči do osrednje vsebine

Nadzor strateške trgovine se zagotavlja zaradi varnostnih tveganj in pomeni nadzor nad posameznimi dejavnostmi trgovine za določeno blago, kot so izvoz, prenos, posredovanje, zagotavljanje tehnične pomoči in podobno.

To določeno blago, programska oprema ali tehnologija ima poleg zakonite civilne uporabe možno tudi nezaželeno vojaško rabo ali pa se lahko uporabi za kršenje človekovih pravic. Zato je po mednarodnih pravilih izvzeto iz svobodne trgovine in je predmet nadzora.

Področje nadzora strateške trgovine, ki je ločeno urejeno tudi v okviru skupne trgovinske politike Evropske unije, se deli na nadzor izvoza blaga z dvojno rabo, ki mu je na koncu dodana tudi ureditev v primeru omejevalnih ukrepov za širše blago z dvojno rabo, in nadzor nad trgovino z blagom, ki bi bilo lahko namenjeno za mučenje, izvršitev smrtne kazni ali drugo okrutno ali nečloveško ravnanje. Pokriva pa tudi trgovino s tako imenovanimi konfliktnimi diamanti in minerali.

Področje nadzora izvoza blaga z dvojno rabo

Blago z dvojno rabo je blago, programska oprema in tehnologija z dvojno rabo, ki se lahko uporablja v civilne in tudi v vojaške namene. Blago z dvojno rabo ni vojaško blago ali obrambni proizvod, a se zaradi svojih lastnosti ali tehničnih lastnosti lahko uporabi tudi v vojaške namene in lahko pri občutljivih končnih uporabnikih pomeni varnostno tveganje, zato je nad aktivnostmi z njim vzpostavljen nadzor. Nadzirajo se predvsem izvoz iz Evropske unije, pod določenimi pogoji posredovanje takega blaga med dvema tretjima državama, tehnična pomoč v zvezi z njim ter tranzit blaga z dvojno rabo skozi Evropsko unijo, za manjši del seznama blaga z dvojno rabo pa se nadzira tudi prenos znotraj Evropske unije.

Režim nadzora Evropske unije

Sistemi nadzora temeljijo na mednarodnih zavezah, pogodbah in konvencijah ter odražajo zaveze mednarodnih izvoznih režimov za blago z dvojno rabo. Na ravni Evropske unije so z uredbo urejena skupna pravila nadzora nad dejavnostmi, vrste dovoljenj, kriteriji ocenjevanja, seznam nadziranega blaga z dvojno rabo ter tako imenovani »catch-all« ukrep, s katerim se pod posebnimi pogoji nadzira tudi blago z dvojno rabo, ki ni na seznamu. Določeni so tudi ukrepi, ki jih morajo izvajati izvozniki, posredniki in osebe, ki zagotavljajo tehnično pomoč, nadaljnja ureditev izvajanja pa je naložena državam članicam. Evropska unija napotuje tudi na sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic.

Vrste dovoljenj in potrdil

Na ravni Evropske unije je z Uredbo (EU) 2021/821 predvidenih pet vrst dovoljenj, ki veljajo na celotnem carinskem območju EU: splošna izvozna dovoljenja Unije, nacionalna splošna izvozna dovoljenja, individualna dovoljenja in globalna izvozna dovoljenja ter dovoljenja za velike projekte.

Individualna dovoljenja, globalna izvozna dovoljenja, ki veljajo eno leto, ter dovoljenja za velike projekte, ki veljajo do štiri leta izdaja ministrstvo. V ta namen se uporablja elektronski sistem eLicensing, postopek njegove uporabe je razložen v nadaljevanju.

Izvozniki pa lahko po registraciji za uporabo v elektronskem sistemu eLicensing za določeno blago z dvojno rabo uporabijo tudi splošna izvozna dovoljenja Unije. To naredijo glede na upoštevanje obsega, namembnih držav in pogojev, ki so podani na posameznih osmih dovoljenjih v oddelkih A do H v Prilogi II Uredbe (EU) 2021/821:

  • EU001 – izvoz v Avstralijo, Kanado, Japonsko, na Novo Zelandijo, v Norveško, Švico, vključno z Lihtenštajnom, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike;
  • EU002 – izvoz določenega blaga z dvojno rabo v določene namembne države;
  • EU003 – izvoz po popravilu/zamenjavi;
  • EU004 – začasni izvoz za razstavo ali sejme;
  • EU005 – telekomunikacije;
  • EU006 – kemikalije;
  • EU007 – prenos programske opreme in tehnologije v skupini;
  • EU008 – šifriranje.

Ministrstvo lahko izda tudi Mednarodno uvozno potrdilo za blago z dvojno rabo in Potrdilo o dostavi blaga z dvojno rabo.

Blago pod nadzorom

Ločimo med blagom pod nadzorom, pri katerem obstaja stalna obveza pridobitve dovoljenja in blagom pod nadzorom, glede katerega obstaja obveza pridobitve dovoljenja pod določenimi pogoji.

Stalna obveza pridobitve dovoljenja

Blago z dvojno rabo, ki v vsakem primeru potrebuje dovoljenje za izvoz v tretjo državo, je navedeno na seznamu v Prilogi I Uredbe (EU) 2021/821. Ta se letno spreminja z delegirano uredbo Komisije na podlagi sprememb seznamov nadziranega blaga v mednarodnih izvoznih režimih. Zadnji posodobljen seznam je na voljo na tej povezavi.

Seznam vključuje jedrske materiale in pripadajočo opremo, opremo za obdelavo materialov, elektroniko, računalnike, telekomunikacije in informacijsko varnost, senzorje in laserje, navigacijo in letalsko elektroniko, pomorske, vesoljske in pogonske sisteme v skupinah od 0 do 9. Vsaka skupina je razdeljena v podskupine od A do E glede na to, ali gre za sisteme, opremo ali komponente, opremo za testiranje in proizvodnjo, materiale, programsko opremo in tehnologijo.

Za blago z dvojno rabo iz Priloge IV Uredbe (EU) 2021/821 je potrebno dovoljenje tudi pri prenosu v drugo državo članico.

Obveza pridobitve dovoljenja pod pogoji

Obveza pridobitve dovoljenja pod določenimi pogoji (tako imenovani »catch-all« ukrep) se uporablja tako za blago z dvojno rabo, kot tudi določeno drugo blago.

Blago z dvojno rabo

Pri posredniških storitvah ali zagotavljanju tehnične pomoči za blago z dvojno rabo s seznama v Prilogi I Uredbe (EU) 2021/821 je potrebno dovoljenje, če obstaja informacija, da je ali bi lahko bilo blago namenjeno za:

  • kemično, biološko ali jedrsko orožje;
  • vojaško uporabo v državah, za katere velja embargo za orožje;
  • komponente vojaškega blaga, ki je že bilo izvoženo iz države članice EU brez potrebnega dovoljenja.

O tej obvezi pridobitve dovoljenja pristojno ministrstvo obvesti deležnika.

Prav tako pa obstaja tudi obveza s strani podjetij in oseb, ki si želijo posredovati ali zagotavljati tehnično pomoč za blago z dvojno iz Priloge I Uredbe (EU) 2021/821, če razpolagajo s tako informacijo ali imajo le sum glede take možne uporabe. V tem primeru morajo o tem obvestiti pristojno ministrstvo, ki nato odloči o obvezi pridobitve dovoljenja.

Podobna obveza pridobitve izvoznega dovoljenja velja tudi za drugo blago z dvojno rabo, ki ni na seznamu v Prilogi I Uredbe (EU) 2021/821, v primeru zgoraj navedene končne uporabe blaga. Tudi izvoznik, ki ima informacijo ali sum o navedeni končni uporabi je dolžan o tem obvestiti ministrstvo, ki nato odloči o obvezi pridobitve dovoljenja.

O obvezi pridobitve dovoljenja pristojno ministrstvo obvesti izvoznika. Lahko pa se odloči, da obveza dovoljenja velja za vse izvoznike iz Slovenije in seznam takega blaga objavi na tej spletni strani ter velja en dan po objavi za vse izvoznike.

Pristojno ministrstvo lahko tudi prepove tranzit blaga z dvojno rabo, ki ni iz EU, če bi bilo namenjeno za tako uporabo.

Drugo blago

Na podlagi informacije ali suma o končni uporabi se na podoben način nadzira tudi blago za kibernetski nadzor v primeru, da bi se lahko uporabljalo za notranjo represijo ali resne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. To je blago, ki omogoča tajni nadzor fizičnih oseb s spremljanjem, pridobivanjem, zbiranjem ali analizo podatkov iz informacijskih in telekomunikacijskih sistemov. Tu izvozniki izvajajo tudi skrbni pregled takega blaga in o informaciji ali sumu take končne uporabe obvestijo ministrstvo, ki odloči o obvezi pridobitve dovoljenja.

Prav tako pa se lahko s tako imenovanim »catch-all« ukrepom nadzira tudi drugo blago, ki ga je potrebno nadzorovati zaradi ohranjanja javne varnosti, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanja človekovih pravic. O obvezi pridobitve dovoljenja za tako blago ministrstvo obvesti izvoznika oziroma obvezo pridobitve dovoljenja za vse izvoznike objavi na spletni strani.

Država lahko uvede tudi nacionalni seznam za nadzor blaga, kamor vključi blago, ki sicer ni na seznamu blaga z dvojno rabo v Prilogi I Uredbe (EU) 2021/821, je pa nadzor tega blaga v interesu države zaradi ohranjanja javne varnosti, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanja človekovih pravic. Konsolidirana zbirka nacionalnih seznamov za nadzor, sprejetih s strani posameznih držav članic, je prav tako objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Upoštevanje teh seznamov je relevantno tudi za izvoznike drugih držav članic, in sicer v primeru, da pristojni organ izvoznika obvesti, da je ali bi lahko bilo blago s teh seznamov kot celota ali po delih namenjeno za uporabe, ki vzbujajo zaskrbljenost v zvezi z javno varnostjo, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanjem človekovih pravic.

Nacionalni ukrepi držav članic in zbirka nacionalnih seznamov za nadzor blaga so objavljeni na spletni strani Evropske unije.

Seznam dodatnega blaga, ki ni na seznamu v Prilogi I Uredbe (EU) 2021/821, z obvezo pridobitve dovoljenja za vse deležnike

Trenutno ni takega seznama.

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Mednarodno uvozno potrdilo za blago z dvojno rabo

Mednarodno uvozno potrdilo (angleško International Import Certificate) izda ministrstvo v skladu z dobrimi praksami v mednarodnih izvoznih režimih. Za potrdilo uvoznik vloži vlogo na ministrstvo. Mednarodno uvozno potrdilo potrjuje, da se je uvoznik zavezal, da bo navedeno blago uvozil v Republiko Slovenijo oziroma da ga ne bo preusmeril ali ponovno izvozil drugam brez dovoljenja pristojnega organa Republike Slovenije.

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Potrdilo o dostavi blaga z dvojno rabo

V skladu z dobrimi praksami v mednarodnih izvoznih režimih izdaja ministrstvo tudi potrdilo o dostavi blaga (angleško Delivery Verification Certificate). Kadar po uvozu blaga z dvojno rabo država, ki je izdala dovoljenje za izvoz, zahteva potrdilo o tem, da je bilo blago dostavljeno končnemu uporabniku v Sloveniji, lahko ministrstvo uvozniku na podlagi vloge izda tako potrdilo na podlagi potrdilne preveritve carinskih organov. 

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Omejevalni ukrepi za blago z dvojno rabo

Republika Slovenija uvede ali izvaja omejevalne ukrepe (sankcije) v skladu s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru Organizacije združenih narodov, Evropske unije ali druge mednarodne organizacije, z namenom vzpostavitve ali ohranitve mednarodnega miru in varnosti, zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvoja oziroma utrjevanja demokracije in pravne države ter drugih z mednarodnim pravom skladnih ciljev.

Nekaj omejevalnih ukrepov se nanaša tudi na blago z dvojno rabo v širšem smislu definicije glede na njegovo uporabo. Ti veljajo za naslednje namembne države:

  • Iran,
  • Severna Koreja,
  • Sirija, 
  • Rusija,
  • Belorusija.

Nadzor trgovine z blagom, ki bi se lahko uporabilo za mučenje

Slovenija je kot članica Evropske unije zavezana k upoštevanju in izvajanju zakonodaje Evropske unije o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško in poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Uvoz in izvoz ter zagotavljanje tehnične pomoči za blago, ki je uporabno zgolj za izvrševanje smrtne kazni ali za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, je v osnovi prepovedano. Izjema velja le za blago, ki bo zaradi svojega zgodovinskega pomena uporabljeno izključno za namene javne razstave v muzeju. Za ta namen je treba na ministrstvu zaprositi za dovoljenje. Prepoved velja tudi za tranzit, posredniške storitve, usposabljanje, trgovske sejme in oglaševanje.

Za izvoz blaga, ki bi bilo lahko namenjeno za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, a se bo uporabilo v drugačne, zakonite namene, je treba pri ministrstvu zaprositi za dovoljenje. Gre za blago, ki se v osnovi uporablja za kazenski pregon, ter blago, ki glede na svojo obliko in tehnične lastnosti pomeni resno tveganje za uporabo za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Podobno velja tudi glede posredniških storitev, tehnične pomoči za tako blago. Tranzit takega blaga je prepovedan. Za določena zdravila, blago, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni ter je bilo odobreno ali dejansko uporabljeno za izvršitev smrtne kazni v eni ali več tretjih državah, ki niso odpravile smrtne kazni, je prav tako treba pridobiti izvozno dovoljenje, dovoljenje za posredniške storitve ali tehnično pomoč, ki se ga pridobi na ministrstvu. Predpis Evropske unije za to blago ponuja tudi Splošno izvozno dovoljenje Unije za izvoz v določene namembne države pod določenimi pogoji.

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Letna poročila o dejavnostih v zvezi s trgovino z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za mučenje

  • Poročilo za leto 2022 o dejavnostih v zvezi s trgovino z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje, ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje

    Poročila

Nadzor nad trgovino s surovimi diamanti, Kimberleyjevski proces

V zadnjih desetih letih prejšnjega in v začetku tega tisočletja se je dogajalo grozovito nasilje nad civilnim prebivalstvom in nastajale so množične kršitve človekovih pravic s tako imenovano trgovino s konfliktnimi oziroma krvavimi diamanti. Z njimi so se financirale razne uporniške skupine in državljanske vojne, ki so potekale v nekaterih afriških državah. Mednarodna skupnost je skupaj z diamantno industrijo in civilno družbo z začetkom leta 2000 v Kimberleyju razvila mednarodni sistem potrjevanja. Ta je prerasel v Kimberleyevski proces (vsebina je v angleškem jeziku).

Sistem so zasnovale države udeleženke Kimberleyevskega procesa za učinkovito izvajanje resolucij Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, še posebno resolucij št. 1173 (1998), 1295 (2000), 1306 (2000) in 1304 (2000), katerih namen je preprečiti uporabo teh diamantov za financiranje dejavnosti uporniških gibanj v nekaterih državah ter zagotoviti mir in varnost prebivalcev v teh državah. Trenutno ima Kimberleyevski proces 54 članic, pri čemer se Evropska unija šteje kot ena članica. Področje ureja tudi Evropska unija s predpisom, v katerem omogoča izvoz in izvoz surovih diamantov ter podaja seznam udeležencev potrjevanja. Evropsko unijo zastopa Evropska komisija. Države članice so uredile upravne sankcije za kršitve uredbe Evropske unije na nacionalni ravni.

Konfliktni minerali

Na ravni Evropske unije je vzpostavljen nadzor nad uvozom določenih mineralov, in sicer kositra, tantala, volframa, zlata in kovin, ki vsebujejo minerale, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem. S tem se zagotavlja, da uvozniki zadevnih mineralov in talilnice v Evropski uniji, ki sodelujejo v oskrbovalni verigi, spoštujejo mednarodne standarde glede odgovorne preskrbe s temi minerali oziroma kovinami. Ti standardi so določeni v smernicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Od podjetij v Evropski uniji, ki sodelujejo v oskrbovalni verigi se zahteva, da zagotovijo, da se ti minerali oziroma kovine uvažajo samo z odgovornih in nekonfliktnih območij, s čimer se omejijo možnosti za trgovanje oboroženih skupin in varnostnih sil s temi minerali na tako imenovanih konfliktnih območjih in območjih z velikim tveganjem. S tem se omeji tudi nelegalno izkoriščanje lokalnih skupnosti, vključno z rudarskimi delavci, ter se tako spodbuja razvoj teh območij.

Iz nadzora so izvzeti uvozniki mineralov ali kovin, kadar njihov letni obseg uvoza posameznih mineralov ali kovin ne presega količinskega praga, določenega v Uredbi (EU) 2017/821.

Tisti uvozniki mineralov in kovin, katerih letni obseg uvoza posameznih mineralov ali kovin presega količinski prag, določen v Uredbi (EU) 2017/821, morajo poročati o uvoženih količinah do 15. marca v tekočem letu za preteklo leto na naslov gp.mgts@gov.si.