Oblikovanje trgovinske politike Evropske unije

Trgovinska politika je v izključni pristojnosti Evropske unije. To pomeni, da njene institucije pripravljajo predpise o trgovinskih zadevah, se pogajajo in sklepajo mednarodne trgovinske sporazume. Države članice trgovinsko politiko sooblikujemo s sodelovanjem v delovnih telesih Sveta Evropske unije in Evropske komisije. Smo vez med gospodarstvom in institucijami Evropske unije.

S trgovinsko politiko se urejajo:

• trgovina z blagom in storitvami (vključno z digitalno trgovino)
• trgovinski vidiki intelektualne lastnine,
• javna naročila,
• neposredne tuje naložbe.

Z dejavno trgovinsko politiko si prizadevamo za mednarodno konkurenčnost podjetij, ustvarjanje možnosti za odprto in pravično trgovino ter zagotavljanje trajnostnega razvoja in zastopanje interesov majhnih in srednje velikih podjetij.

Multilateralna agenda: delovanje v okviru Svetovne trgovinske organizacije in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj

Glede multilateralnih trgovinskih vprašanj se Slovenija vključuje predvsem v aktivnosti Svetovne trgovinske organizacije (angleško World Trade Organization - WTO) in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD).

WTO je mednarodna organizacija, pristojna za pravila, po katerih poteka trgovina med njenimi članicami. V njenem okviru potekajo mnogostranska in večstranska pogajanja za zmanjševanje ovir v trgovini, omogoča reševanje trgovinskih sporov med svojimi članicami ter nadzira trgovinsko politiko članic. Članice WTO so tako Evropska unija kot posamezne države članice Evropske unije. Kot članica Evropske unije Slovenija v okviru WTO deluje v koordinaciji z drugimi članicami Evropske unije in Evropsko komisijo, ki jo v pogajanjih tudi zastopa.  

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je forum, ki vladnim uslužbencem omogoča dialog ter analizo zasnove in učinkov politik, ki naj bi izboljšale socialno-ekonomsko blaginjo svetovnega prebivalstva. Organizacija pomaga državam, članicam in nečlanicam, izkoristiti prednosti in se soočiti z izzivi svetovnega gospodarstva s spodbujanjem gospodarske rasti, prostih trgov in učinkovite rabe virov. Glede trgovinskih vprašanj Slovenija v OECD sodeluje v odborih za trgovino in investicije.

Bilateralna agenda: trgovinski in naložbeni sporazumi

Evropska unija je s številnimi državami in skupinami držav po svetu sklenila trgovinski oziroma naložbeni sporazum oziroma se o sporazumu pogaja. Evropska unija je trdno zavezana k spodbujanju odprte, poštene in trajnostne trgovine z vsemi trgovinskimi partnerji.

Poznavanje sporazumov o prosti trgovini Evropske unije lahko podjetjem pomaga do prihrankov pri izvozu in uvozu. Za izvozno usmerjena podjetja, še posebej mala in srednje velika podjetja, je poznavanje trgovinskih sporazumov Evropske unije pomembno, saj jim ti olajšujejo poslovanje in nudijo nove priložnosti na trgih izven Evropske unije.

Evropska komisija izdaja Letno poročilo o izvajanju in izvrševanju trgovinskih sporazumov EU.

Dodatno o trgovinskih sporazumih Evropske unije najdete na spletni strani Izvozno okno Javne agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Javna agencija SPIRIT Slovenija), na spletnem portalu Access2Markets ter spletni strani Evropske komisije (v angleščini).

Svet Evropske unije - Združenih držav Amerike za trgovino in tehnologijo

Evropska unija in Združene države so na svojem vrhu v Bruslju, 15. 6. 2021 ustanovile Svet EU-ZDA za trgovino in tehnologijo (angleško U.S.-EU Trade and Technology Council - TTC). Po prvem srečanju v Pittsburghu, 29. 9. 2021 so se predstavniki strinjali o pomenu in zavezanosti tesnega posvetovanja z deležniki na obeh straneh Atlantika o njihovih usklajenih pristopih do ključnih svetovnih tehnoloških, gospodarskih in trgovinskih vprašanj. Če želite biti obveščeni o razvoju TTC, se lahko registrirate (v angleščini) na platformi Evropske komisije Futurium.

Dodatno o TTC najdete na spletni strani Izvozno okno Javne agencije SPIRIT Slovenija ter spletni strani Evropske komisije.

Naložbena politika Evropske unije

Podjetja ali posamezniki vlagajo v drugo državo bodisi z namenom dostopa do surovin in sestavnih delov, proizvodnje na stroškovno učinkovitih lokacijah, lokacijah, ki imajo veliko znanja, ali da se približajo svojim strankam. Od leta 2009 se politike neposrednih tujih naložb v imenu držav članic Evropske unije obravnavajo na ravni Evropske unije. Naložbena politika vključuje pogajanja za sklenitev naložbenih sporazumov, reformo reševanja naložbenih sporov, okvir za pregled neposrednih tujih naložb ter sodelovanje Evropske unije v mednarodnih organizacijah in sooblikovanje mednarodnih standardov.

Dodatno o naložbeni politiki Evropske unije najdete na spletni strani Evropske komisije (v angleščini).

Avtonomne tarifne opustitve ali kvote

Namen tarifnih opustitev je omogočiti podjetjem v Uniji preskrbo s surovinami, polizdelki ali sestavnimi deli, ki se v Evropski uniji ne proizvajajo oziroma se ne proizvajajo v zadostni količini, brez plačila uvoznih dajatev.

Dodatno o tarifnih opustitvah najdete na spletni strani Izvozno okno Javne agencije SPIRIT Slovenija.

Splošni sistem preferencialov

Splošni sistem preferencialov Evropske unije omogoča delno ali popolno oprostitev plačila dajatev pri uvozu blaga iz držav v razvoju in najmanj razvitih držav na trg Evropske unije, kar spodbuja gospodarski razvoj in izkoreninjanje revščine v teh državah.

Dodatno o splošnem sistemu preferencialov najdete na spletni strani Evropske komisije (v angleščini), spletni strani Access2markets in spletni strani Izvozno okno Javne agencije SPIRIT Slovenija.

Ukrepi trgovinske zaščite

Evropska unija se z ukrepi trgovinske zaščite, in sicer protidampinškimi, protisubvencijskimi oziroma izravnalnimi ukrepi ter zaščitnimi ukrepi, odločno upira nepoštenim trgovinskim praksam. Uporaba instrumentov trgovinske zaščite v Evropski uniji temelji na pravilih Svetovne trgovinske organizacije. Evropska unija pri tem zagotavlja dosledno spoštovanje postopkov in upošteva vse svoje interese, tako proizvajalcev zadevnih proizvodov v Evropski uniji kot tudi uporabniške industrije in uvoznikov teh proizvodov. 

Dodatno o ukrepih trgovinske zaščite najdete na spletni strani Evropske komisije (v angleščini) in spletni strani Izvozno okno Javne agencije SPIRIT Slovenija.

Trgovinske ovire pri dostopu na trge zunaj Evropske unije

Za odkrivanje in odpravljanja trgovinskih ovir, s katerimi se podjetja soočajo na trgih zunaj Evropske unije, je Evropska komisija vzpostavila strukture za sodelovanje z državami članicami in podjetji.

Sodelovanje med Evropsko komisijo, državami članicami in podjetji poteka tako v Bruslju kot tudi lokalno na tretjih trgih med Delegacijami Evropske unije (v angleščini), veleposlaništvi držav članic in predstavništvi zbornic in podjetij.

Podjetja lahko več podatkov o trgovinskih ovirah na tretjih trgih, ki so bile prijavljene Evropski komisiji, dobijo na spletnem portalu Access2Markets (v angleščini).

V kolikor katera od trgovinskih ovir, s katero se podjetja soočajo na tretjih trgih, še ni registrirana v spletnem portalu »Access2Markets«, Evropska komisija prosi, da se ovire prijavijo preko spletnega obrazca (v angleščini) v Enotni vstopni točki.

Pred vložitvijo pritožbe Evropska komisija ponuja možnost, da se lahko preko spletnega obrazca (v angleščini) ali elektronskega naslova, predhodno kontaktira Evropsko komisijo in poizve glede posameznega primera.  V okviru tega procesa (prenotification), bo Evropska komisija pomagala pri odločitvi, ali vložiti pritožbo in vodila pri izpolnjevanju pritožbe, če bo potrebno.

Dodatno o trgovinskih ovirah najdete na spletni strani Access2markets in spletni strani Izvozno okno Javne agencije SPIRIT Slovenija.

Instrument za mednarodno javno naročanje

Evropska unija se zavzema za odprte mednarodne trge javnih naročil. Svoj trg javnih naročil je odprla za veliko vrst blaga in storitev iz tretjih držav, medtem ko se podjetja iz Evropske unije na trgih javnih naročil tretjih držav srečujejo s številnimi omejitvami.  Evropska unija bo na podlagi tega instrumenta lahko začela preiskave v primerih domnevnih omejitev za podjetja iz Evropske unije na trgih javnih naročil v tretjih državah, z zadevno državo sodelovala pri posvetovanjih o odprtju njenega trga javnih naročil in kot skrajni ukrep, omejila dostop do trga javnih naročil Evropske unije za tuja podjetja iz držav, ki še naprej uporabljajo omejitve za podjetja iz Evropske unije.

Uredba (EU) 2022/1031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2022 o dostopu gospodarskih subjektov, blaga in storitev iz tretjih držav do trgov javnih naročil in koncesij Evropske unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu gospodarskih subjektov, blaga in storitev iz Unije do trgov javnih naročil in koncesij tretjih držav (instrument za mednarodno javno naročanje, IPI) je bila potrjena 23. junija 2022. Objavljena je v Uradnem listu Evropske unije številka  L 173, z dne 30. junija 2022. Začela je veljati šestdeseti dan po objavi, to je 29. avgusta 2022.

Dodatno o instrumentih za mednarodno javno naročanje najdete na spletni strani Izvozno okno Javne agencije SPIRIT Slovenija.