Skoči do osrednje vsebine

Evropska unija ureja trgovinske in naložbene odnose z državami, ki niso članice Evropske unije, s svojo trgovinsko in naložbeno politiko.

Trgovina zunaj Evropske Unije je v njeni izključni pristojnosti

Trgovinska politika je v izključni pristojnosti Evropske unije. To pomeni, da njene institucije pripravljajo predpise o trgovinskih zadevah, se pogajajo in sklepajo mednarodne trgovinske sporazume. Države članice sodelujemo pri pripravi predpisov in v procesu pogajanj o trgovinskih sporazumih v delovnih telesih Sveta Evropske unije in Evropske komisije. Smo vez med gospodarstvom in institucijami Evropske unije.

S trgovinsko politiko se urejajo:

  • trgovina z blagom in storitvami,
  • trgovinski vidiki intelektualne lastnine,
  • javna naročila,
  • neposredne tuje naložbe.

Z dejavno trgovinsko politiko si prizadevamo za mednarodno konkurenčnost podjetij, ustvarjanje možnosti za odprto in pravično trgovino ter zagotavljanje trajnostnega razvoja in zastopanje interesov majhnih in srednje velikih podjetij.

Multilateralna agenda in dejavnosti Evropske unije v okviru Svetovne trgovinske organizacije 

Svetovna trgovinska organizacija je mednarodna organizacija, pristojna za pravila, po katerih poteka trgovina med njenimi članicami. Svetovna trgovinska organizacija je forum za večstranska pogajanja za zmanjševanje ovir v trgovini, predstavlja sistem pravil, ki urejajo mednarodno trgovino, omogoča reševanje trgovinskih sporov med svojimi članicami ter nadzira trgovinsko politiko članic. Evropska unija in posamezne države Evropske unije so članice Svetovne trgovinske organizacije. 

Trgovinski in naložbeni sporazumi, bilateralna agenda

Evropska unija je s številnimi državami in skupinami držav po svetu sklenila trgovinski oziroma naložbeni sporazum oziroma se o sporazumu pogaja. Unija je trdno zavezana k spodbujanju odprte in poštene trgovine z vsemi trgovinskimi partnerji.

Naložbena politika Evropske unije

Podjetja ali posamezniki vlagajo v drugo državo bodisi v surovine oziroma sestavne dele, z namenom proizvodnje na stroškovno učinkovitih lokacijah ali lokacijah, ki imajo veliko znanja, ali pa da se približajo svojim strankam. Od leta 2009 se politike neposrednih tujih naložb v imenu držav članic Evropske unije obravnavajo na ravni Unije. Naložbena politika vključuje pogajanja za sklenitev naložbenih sporazumov, reformo reševanja naložbenih sporov, okvir za pregled neposrednih tujih naložb ter sodelovanje Evropske unije v mednarodnih organizacijah in sooblikovanje mednarodnih standardov.

Avtonomne tarifne opustitve ali kvote

Namen tarifnih opustitev je omogočiti podjetjem v Uniji preskrbo s surovinami, polizdelki ali sestavnimi deli, ki se v Uniji ne proizvajajo oziroma se ne proizvajajo v zadostni količini, brez plačila uvoznih dajatev.

Več informacij je dostopnih na spletni strani Javne agencije SPIRIT Slovenija, Izvozno okno

Splošni sistem preferencialov

Splošni sistem preferencialov Evropske unije je bil uveden leta 1971 na podlagi resolucije Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj. Izvoznikom iz držav v razvoju omogoča delno ali popolno oprostitev plačila dajatev pri uvozu na trg Evropske unije, kar spodbuja gospodarski razvoj in izkoreninjanje revščine v teh državah.

Ukrepi trgovinske zaščite

Evropska unija se z ukrepi trgovinske zaščite, in sicer protidampinškimi, protisubvencijskimi oziroma izravnalnimi ukrepi ter zaščitnimi ukrepi, odločno upira nepoštenim trgovinskim praksam. Uporaba instrumentov trgovinske zaščite v Evropski uniji temelji na pravilih Svetovne trgovinske organizacije. Unija pri tem zagotavlja dosledno spoštovanje postopkov in upošteva vse svoje interese. 

Trgovinske ovire pri dostopu na trge zunaj Evropske unije

Za odkrivanje in odpravljanja trgovinskih ovir, s katerimi se podjetja ukvarjajo na trgih zunaj Evropske unije, je Evropska komisija vzpostavila strukture za sodelovanje z državami članicami in podjetji.

Sodelovanje med Evropsko komisijo, državami članicami in podjetji poteka tako v Bruslju kot tudi lokalno na tretjih trgih med delegacijami Evropske unije, veleposlaništvi držav članic in predstavništvi podjetij.

Zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov ali izvozni krediti

Dogovor o uradno podprtih izvoznih kreditih, sklenjen med udeleženci Avstralijo, Kanado, Evropsko unijo, Japonsko, Korejo, Novo Zelandijo, Norveško, Švico, Turčijo in Združenimi državami Amerike, pomeni okvir za urejeno uporabo uradno podprtih izvoznih kreditov s spodbujanjem enakih pogojev, da se spodbudi konkurenca med izvozniki na podlagi kakovosti in cen izvoženega blaga in storitev, ne pa na uradno najugodnejših podprtih izvoznih kreditih.