Skoči do osrednje vsebine

Internacionalizacija je pomemben dejavnik gospodarske rasti, dodane vrednosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter predstavlja osrednjo os strateškega razvoja Slovenije.

Strateški okvir za spodbujanje internacionalizacije

Proces internacionalizacije razumemo kot spodbujanje zunanje trgovine, kar vključuje izvoz in uvoz, vključevanje podjetij v globalne verige vrednosti, privabljanje neposrednih tujih investicij in s tem prenos znanja in tehnologij.

Strateški okvir za spodbujanje internacionalizacije je opredeljen v programu Program Vlade za spodbujanje internacionalizacije 2015-2020, akcijski načrt pa v dokumentu Mednarodni izzivi 2019-2020, ki je opredeljuje cilje, ciljne trge in sektorje ter ukrepe za krepitev slovenskega gospodarstva v svetu. 

Trenutno je v pripravi nov petletni strateški dokument Program spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva, ki bo objavljen takoj po sprejetju na Vladi.

Pomen izvoza za Slovenijo

Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od zunanje trgovine, njen tržni delež na svetovni ravni (3,5% v 2019) pa je naraščal vse do koronakrize. V letu 2019 je slovenski uvoz predstavljal 75,3% BDP, medtem ko je izvoz s 83,7% BDP presegal povprečje EU, kot tudi povprečje novejših držav članic EU v smislu dodane vrednosti izvoza.  V letu 2020 beležimo upad trgovinske menjave. Slovenija je v letu 2020 izvozila za 36,4 milijarde evrov blaga in storitev, kar je 8,7% manj glede na leto poprej, medtem ko je vrednost uvoza znašala 31,8 milijard evrov, kar je 10,2% manj. Izrazito sta upadla izvoz in uvoz storitev, za okoli 20%, medtem ko je izvoz blaga upadel za 5,6%, uvoz pa za 8,9%. (Vir: SURS)

Slovenija proizvaja in izvaža večinoma motorna vozila, električno in elektronsko opremo, stroje in medicinske in farmacevtske izdelke. Delež tehnološko visoko zahtevnih izdelkov je bil po rasti zadnja leta dokaj stabilen in višji kot v povprečju v EU. V primerjavi z EU Slovenija najbolj izstopa po visokem deležu tehnološko srednje zahtevnih izdelkov, ki so močno integrirani v globalne verige vrednosti in tako najbolj občutljivi na nihanja v tujem povpraševanju.

Geografska razpršenost izvoza je še vedno razmeroma nizka, saj je kar 75% celotnega izvoza blaga in storitev ustvarjenih na trgih EU. Glavni izvozni trgi za slovenska podjetja so države članice EU, ki so ji blizu, kot so Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Švica, Francija in druge. (Vir: Banka Slovenije)

Zato je pomembna nadaljnja diverzifikacija izvoza in k izvozu spodbuditi več podjetij, predvsem malih in srednje velikih podjetij. Zato ta podjetja na poti internacionalizacije podpiramo tudi z EU sredstvi.

Ukrepi za spodbujanje internacionalizacije

Ukrepi internacionalizacije so namenjeni spodbujanju slovenskih podjetij v različnih fazah razvoja izvozne aktivnosti, od predizvozne aktivnosti, tržnega vstopa kot tudi izvoznega poslovanja ter utrjevanja položaja na tujem trgu in razpršitvi poslovanja na nove tuje trge. Ob tem je treba poudariti pomembnost ohranjanja navzočnosti na tradicionalnih trgih kakor tudi iskanje priložnosti na novih tujih trgih oziroma regijah z namenom diverzifikacija izvoza.

Poleg tradicionalnih ukrepov, kot so: sofinanciranje tržnih raziskav, obiski sejmov in poslovnih dogodkov, ki spodbujajo podjetja pri prodiranju na tuje trge, podporo usmerjamo tudi v nove oblike spodbujanja internacionalizacije podjetij, kot so digitalizacija podjetij in uvajanje e-vsebin v poslovanje podjetij, podpora novim poslovnim modelom v poslovanje podjetij, podpora pri oblikovanju partnerstev s ciljem skupnega vstopa na izbrani tuji trg.