Skoči do osrednje vsebine

Pomoč Slovenije državljanom Ukrajine

Informacije so na voljo tudi v ukrajinskem jeziku.

Vsem, ki so se zaradi vojne v Ukrajini znašli v stiski, je Slovenija pripravljena pomagati.

Pridobitev začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine

Od 10. marca 2022 lahko v Sloveniji osebe, ki so zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil zapustile Ukrajino, zaprosijo za status začasne zaščite.

Upravičenci

Do začasne zaščite so upravičene naslednje kategorije oseb, ki so prebivale v Ukrajini pred 24. februarjem 2022:

  • državljani Ukrajine,
  • osebe brez državljanstva in državljani tretjih držav, ki niso državljani Ukrajine in so bili v Ukrajini upravičeni do mednarodne zaščite ali druge enakovredne nacionalne zaščite,
  • družinski člani oseb iz prve in druge alineje tega odstavka,
  • osebe brez državljanstva in državljani tretjih držav, ki niso državljani Ukrajine in so v Ukrajini prebivali na podlagi veljavnega dovoljenja za stalno prebivanje ter se ne morejo vrniti v svojo državo ali regijo izvora na varen in trajen način.

Postopek

Oseba, ki v času trajanja začasne zaščite ob vstopu v Republiko Slovenijo izjavi, da namerava v Republiki Sloveniji zaprositi za začasno zaščito, izpolni vlogo za začasno zaščito pri policiji in predloži vsa dokazila, ki jih ima na razpolago in so pomembna za odločanje o priznanju začasne zaščite. Policija vlogo in morebitna dokazila brez odlašanja posreduje upravni enoti, na območju katere bo prosilec za začasno zaščito nastanjen.

Oseba, ki v času trajanja začasne zaščite nezakonito vstopi v Republiko Slovenijo, brez odlašanja, najkasneje pa v treh dneh po vstopu v Republiko Slovenijo pri policiji, na območju katere je nastanjena, ali pri upravni enoti, na območju katere je nastanjena, izpolni vlogo za začasno zaščito in predloži vsa dokazila, ki jih ima na razpolago in so pomembna za odločanje o priznanju začasne zaščite. Enako velja za osebo, ki se že nahaja v Republiki Sloveniji, le da vlogo vloži v času zakonitega bivanja. Če je vloga v teh dveh primerih vložena pri policiji, jo slednja brez odlašanja posreduje upravni enoti, na območju katere je prosilec za začasno zaščito nastanjen.

Osebe so v postopkih za priznanje začasne zaščite oproščene plačevanja taks.

Upravna enota v skrajšanem ugotovitvenem postopku ugotavlja, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev začasne zaščite. Upravna enota izda prosilcu, ki mu je priznana začasna zaščita, izkaznico, ki velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. Izkaznica osebe z začasno zaščito velja, dokler traja začasna zaščita.

Oseba, ki ji je priznana začasna zaščita, ima poleg pravice do začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji tudi pravico do:

  • nastanitve in prehrane v nastanitvenih centrih ali denarne pomoči za zasebno nastanitev,
  • zdravstvenega varstva,
  • dela,
  • izobraževanja,
  • denarne pomoči ali žepnine,
  • združevanja družine,
  • brezplačne pravne pomoči,
  • obveščenosti o pravicah in dolžnostih ter do pomoči pri uveljavljanju pravic iz ZZZRO.

Razloge za prenehanje in odvzem začasne zaščite določa 6. člen Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. S sklepom vlade je trajanje začasne zaščite eno leto od uveljavitve sklepa in se lahko podaljša še največ dvakrat po šest mesecev.

Po prenehanju začasne zaščite se za osebe, ki so takšno zaščito imele, glede zapustitve Republike Slovenije uporabljajo določbe Zakona o tujcih.

Vrnitev v Ukrajino

Če se želite odpovedati začasni zaščiti zaradi vrnitve v Ukrajino (ali odhoda v drugo državo), morate o tem nedvoumno obvestiti (na kakršen koli način, lahko tudi po elektronski pošti) pristojno upravno enoto, ki vam je začasno zaščito priznala. Če vam je že bila izdana izkaznica osebe z začasno zaščito, jo morate vrniti upravni enoti, ki jo je izdala.

Upravna enota vam bo o odpovedi oziroma odreku začasne zaščite izdala odločbo o prenehanju začasne zaščite, v kateri bo določen tudi rok v katerem morate zapustiti državo.

Če ste na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo zaprosili za denarne pomoči ali jih že prejemate, nas morate o datumu svoje vrnitve v Ukrajino pisno obvestiti, lahko tudi na elektronski naslov gp.uoim@gov.si.

Prav tako morate o svoji vrnitvi v Ukrajino obvestiti center za socialno delo, če ste pri njih uveljavljali katero od pravic ali jo že prejemate.

Umik namere/prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji

Za začasno zaščito lahko zaprosite tudi v primeru, da ste že podali prošnjo za mednarodno zaščito. Pri tem vam svetujemo, da za vsakega družinskega člana čitljivo izpolnite spodnji obrazec in ga podpisanega pošljete na spmz.mnz@gov.si, ali pa umik uredite na policiji. To lahko storite kadar koli med postopkom do vročitve odločitve o mednarodni zaščiti.

Umik namere/prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji

Nastanitev oseb z začasno zaščito

Urad za oskrbo in integracijo migrantov skrbi za primerno namestitev oseb z začasno zaščito. Kapacitete, v katere jih namešča, povečuje v skladu s številom prihodov prebežnikov iz Ukrajine. Sprejem oseb izvaja v nastanitvenem centru v Logatcu, od tam pa jih nastanjuje v trenutno proste kapacitete nastanitvenih centrov. Ko je določena namestitvena kapaciteta polno zasedena, prične uporabljati naslednji nastanitveni center.

Trenutno urad nastanjuje v nastanitveni center na Debelem rtiču, v nadaljevanju pa bo uporabil tudi kapacitete v Jelšanah, Gornji Radgoni ter Velenju (trenutno je nastanitvena kapaciteta v Velenju namenjena le osebam, ki so na poti v druge države in v Sloveniji potrebujejo le prostor za počitek).

Po polni zasedenosti teh kapacitet se načrtuje sklepanje dogovorov za nezasedena stanovanja stanovanjskih skladov, z dijaškimi in študentskimi domovi, centri šolskih in obšolskih dejavnosti ter drugimi primernimi objekti v državni lasti. Ko bodo zasedene vse primerne in proste kapacitete v državni lasti, bo urad začel z nastanjevanjem v kapacitetah, ki jih je pridobil na podlagi javnega poziva.

Zasebne nastanitve

Veliko prebežnikov iz Ukrajine si je namestitev poiskalo pri znancih ali sorodnikih. V tem primeru postopek za pridobitev začasne zaščite in prijavo prebivališča opravijo na najbližji policijski postaji ali upravni enoti. Osebe z začasno zaščito, ki bivajo na zasebnih naslovih, so upravičene tudi do denarnega nadomestila za stroške nastanitve, če so brez lastnih sredstev za preživljanje oziroma v Sloveniji nimajo zavezancev, ki so jih dolžni preživljati.

Zahtevek za dodelitev denarne pomoči za zasebno nastanitev vložijo po pošti ali osebno v času uradnih ur na Urad za oskrbo in integracijo migrantov na predpisanemu obrazcu, ki mora biti izpolnjen v latinici.

K zahtevku priložijo:

  • izpis prilivov na transakcijskih računih vlagatelja oziroma njegovih družinskih članov za zadnje tri mesece pred mesecem vložitve vloge;
  • izpis prilivov na transakcijskih računih zavezanca, ki je vlagatelja v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžan in zmožen preživljati, za zadnje tri mesece pred mesecem vložitve vloge;
  • kopijo najemne pogodbe ali kopijo dogovora o uporabi nepremičnine;
  • soglasje o nakazilu denarne pomoči za zasebno nastanitev na račun najemodajalca;
  • dokazilo o pridobitvi začasne zaščite (kopija odločbe o statusu začasne zaščite ali kopija izkaznice osebe s priznano začasno zaščito).

Oseba, ki ne more predložiti izpisov prilivov na bančnih računih, o tem poda izjavo. Če oseba z začasno zaščito ne more odpreti transakcijskega računa, se denarno nadomestilo lahko izplača v gotovini v prostorih, ki jih določi urad, ali preko poštne nakaznice.

V primeru izpolnjenih pogojev Urad za oskrbo in integracijo migrantov izda odločbo, s katero se denarna pomoč za zasebno nastanitev dodeli z dnem vložitve zahtevka za obdobje treh mesecev oziroma za čas trajanja najemne pogodbe oziroma dogovora o uporabi nepremičnine, če je ta krajši od treh mesecev. Denarno pomoč za zasebno nastanitev izplačuje urad mesečno.

Vse okoliščine oziroma spremembe, ki vplivajo na dodelitev in izplačilo denarne pomoči, morajo upravičenci na predpisanemu obrazcu sporočiti v osmih dneh od dneva, ko so nastale oziroma so zanje izvedeli.

Denarna pomoč ali žepnina

Osebe s statusom začasne zaščite so na podlagi zakona o Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb upravičene tudi do denarne pomoči ali žepnine.

Denarna pomoč

Denarno pomoč lahko prejmejo osebe, ki niso nastanjene v nastanitvenem centru in niso zaprosile za mednarodno zaščito ter so brez lastnih sredstev za preživljanje oziroma v Republiki Sloveniji nimajo zavezancev, ki so jih dolžni preživljati. Zahtevek za dodelitev denarne pomoči, izpolnjen v latinici, oddajo na Uradu za oskrbo in integracijo migrantov v času uradnih ur ali pa po pošti. K zahtevku morajo priložiti:

  • izpise prilivov na transakcijskih računih vlagatelja oziroma njegovih družinskih članov za pretekli mesec pred mesecem vložitve vloge;
  • izpise prilivov na transakcijskih računih zavezanca, ki je vlagatelja v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžan in zmožen preživljati, za pretekli mesec pred mesecem vložitve vloge;
  • dokazila o pridobitvi začasne zaščite (kopija odločbe o statusu začasne zaščite ali kopija izkaznice osebe s priznano začasno zaščito).

Denarna pomoč se določi v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka po naslednjih merilih:

  • za prvo odraslo osebo oziroma vlagatelja   100%
  • za vsako naslednjo odraslo osebo v družini     70%
  • za otroka do 18. leta starosti     30%
  • za mladoletno osebo brez spremstva     100%.

Mladoletnim osebam, ki so v Republiki Sloveniji s samo enim od staršev, se denarna pomoč poveča za 30% osnovnega zneska minimalnega dohodka. 

Vse okoliščine oziroma spremembe, ki vplivajo na dodelitev in izplačilo denarne pomoči, morajo upravičenci na predpisanemu obrazcu sporočiti v osmih dneh od dneva, ko so nastale oziroma so zanje izvedeli.

Oseba, ki ne more predložiti izpisov prilivov na bančnih računih, o tem poda izjavo.

Žepnina 

Do žepnine so upravičene osebe z začasno zaščito, ki so nastanjene v nastanitvenem centru in so brez dohodkov in drugih prejemkov ter zavezancev, ki so jih v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati. Urad za oskrbo in integracijo migrantov dodeli žepnino osebam z začasno zaščito na podlagi podpisane izjave, da so brez dohodkov in drugih prejemkov ter zavezancev, ki so jih v skladu s predpisi  Slovenije dolžni in zmožni preživljati.

Pravico do žepnine pridobijo s prvim dnem naslednjega meseca po tem, ko so bili nastanjene v nastanitvenem centru. Žepnino urad izplačuje mesečno za tekoči mesec, znaša pa 30 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Podajanje novih zahtevkov za denarne pomoči

Če želite denarno pomoč ali denarno pomoč za zasebno nastanitev prejemati še naprej, lahko največ 30 dni pred potekom veljavne odločbe podate nov zahtevek. K zahtevku je potrebno tudi tokrat priložiti:

  • izpis prilivov na bančni račun odprt v Sloveniji, za pretekli oziroma pretekle tri mesece, za vlagatelja in družinske člane,
  • izpis prilivov na bančni račun odprt v Ukrajini, za pretekli oziroma pretekle tri mesece, za vlagatelja in družinske člane oziroma izjavo, da tega ni možno predložiti,

ter dodatno še najemno pogodbo, če uveljavljate denarno pomoč za zasebno nastanitev in soglasje, če želite, da se sredstva nakazujejo na bančni račun lastnika stanovanja.

Dokazila o statusu začasne zaščite ni potrebno ponovno prilagati.

Zahtevke skupaj z dokazili je potrebno poslati po pošti na naš naslov, zahtevke, ki jih bomo prejeli po elektronski pošti, ne bomo obravnavali.

Pridobitev davčne številke in bančnega računa

Za uveljavljanje finančnih pomoči boste potrebovali davčno številko in bančni račun.

Za davčno številko lahko zaprosite že pred pridobitvijo začasne zaščite. Potrebno je izpolniti obrazec DR-02, ki ga oddate na finančnem uradu:

  • osebno ( s seboj morate imeti identifikacijski dokument) ali
  • po pošti (priložiti morate fotokopijo identifikacijskega dokumenta).

Kontaktni podatki finančnih uradov.

Za odprtje bančnega računa potrebujete identifikacijski dokument (izkaznico začasne zaščite, potni list), potrdilo o prijavljenem prebivališču in davčno številko. Račun lahko odprete na katerikoli banki.

Otroški dodatek in znižano plačilo vrtca

Osebe s statusom začasne zaščite so lahko pod pogoji, določenimi v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, upravičene do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca. Vloga se vloži pri pristojnem centru za socialno delo, in sicer na prilagojeni vlogi za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca. 

Osebe s statusom začasne zaščite, ki so upravičene do denarne pomoči ali žepnine, so oproščene plačila za vrtec. Vloge za uveljavljanje pravice se ne vloži, več informacij pa je na spletni strani o vključevanju ukrajinskih otrok v izobraževanje.

Plačilo cestnine (e-vinjeta)

Plačila cestnine za uporabo cestninskih cest (nakupa e-vinjete) so do nadaljnjega oproščeni prevozi z vozili z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone (večina osebnih in lahkih kombiniranih vozil) z ukrajinskimi registrskimi tablicami, vendar zgolj za namene prihoda v Republiko Slovenijo ali za prečkanje naše države. Za zagotovitev nemotenega cestninskega nadzora Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) priporoča, da vozniki teh vozil pred njihovim prihodom v Republiko Slovenijo njihovemu klicnemu centru za cestninjenje na elektronski naslov evinjeta@dars.si ali po telefonu na številko +386 1 518 8 350 sporočijo registrsko označbo vozila, s katerim bodo vstopili v Republiko Slovenijo.

Če vozniki teh vozil v Republiki Sloveniji ostanejo in med svojim bivanjem v naši državi uporabljajo cestninske ceste, morajo za svoja vozila pridobiti ustrezno e-vinjeto.

Državljani Ukrajine, ki se že nahajajo v Sloveniji in se jim zaključuje trimesečno bivanje, domov pa se ne morejo vrniti, naj se oglasijo na najbližji policijski postaji. Priporočljivo je, da se seznanijo s postopkom in možnostjo vložitve prošnje za začasno ali mednarodno zaščito. Ob vloženi nameri na policijski postaji, bodo predani v postopek Sektorju za postopke mednarodne zaščite na Ministrstvu za notranje zadeve, nastanjeni pa bodo v kapacitetah s katerimi razpolaga Urad Vlade RS za integracijo in oskrbo migrantov.

Če ima tujec urejeno prebivališče v Sloveniji (sam, pri sorodnikih, prijateljih idr.) lahko po izraženi nameri ostane na tem naslovu.

Če tujec ne želi oziroma ne bo zaprosil za mednarodno zaščito in ostane na območju Slovenije oziroma schengenskem prostoru po pretečenem roku dovoljenega kratkoročnega prebivanja (90/180), bo v državi nezakonito. To pomeni, da mu bo policija izdala odločbo o vrnitvi z rokom za prostovoljni odhod. Rok za prostovoljni odhod bo policija lahko podaljšala za ustrezno obdobje, če bo tujec pred potekom roka za prostovoljni odhod podal prošnjo za podaljšanje le-tega.