Skoči do osrednje vsebine

Načini in pogoji vstopa posameznika v Republiko Slovenijo se razlikujejo glede na to, ali v državo vstopa državljan države članice Evropskega gospodarskega prostora – EGP, torej prihaja iz države članice Evropske unije, Norveške, Islandije ali Liechtensteina, ali državljan tretje države.

Pogoji za vstop državljanov Evropske unije v Slovenijo

Državljani Evropske unije za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebujejo vizuma ali dovoljenja za prebivanje. V Slovenijo lahko vstopajo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom ne glede na razlog vstopa v državo ali prebivanja v njej – zaradi zaposlitve, študija, samozaposlitve, preselitve in podobno.

Prve tri mesece po vstopu lahko v državi prebivajo brez prijave prebivanja. Za daljše prebivanje morajo pred pretekom dovoljenega trimesečnega prebivanja pri upravni enoti območja, kjer prebivajo, pridobiti potrdilo o prijavi prebivanja. Za izdajo potrdila o prijavi prebivanja lahko zaprosijo tudi takoj po vstopu v Republiko Slovenijo.

Prijava prebivališča

Prijava prebivanja ni enaka prijavi prebivališča. Do pridobitve potrdila o prijavi prebivanja mora posameznik v treh dneh od svojega vstopa v državo prijaviti naslov prebivališča pri najbližji policijski postaji in se s tega naslova odjaviti ob odhodu iz države ne glede na trajanje prebivanja. Prijavo lahko odda osebno ali v elektronskem sistemu policije za prijavo gostov.

Prebivanje posameznikov, ki so nastanjeni v turističnem ali gostinskem objektu, mora prijaviti njihov stanodajalec pri pristojni policijski postaji v 12 urah po njihovi namestitvi. Posameznike, ki so nastanjeni v nastanitvenem objektu, pa mora stanodajalec prijaviti pri pristojni policijski postaji v treh dneh po njihovem sprejemu oziroma namestitvi.

Osebe, ki jim je bilo v Sloveniji izdano potrdilo o prebivanju, morajo prijaviti začasno prebivališče v osmih dneh od vstopa ali vročitve dokumenta oziroma od dneva začasne naselitve. Prijavo prebivališča lahko uredijo na pristojni upravni enoti.

Posamezniki z izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje morajo na upravni enoti v osmih dneh od vročitve dovoljenja urediti prijavo stalnega prebivališča.

Ob prijavi začasnega ali stalnega prebivališča je treba priložiti veljaven osebni dokument, opremljen s fotografijo, in dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja, torej dokazilo o lastništvu, najemno ali podnajemno pogodbo ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja oziroma upravljavca nastanitvenega objekta, pri čemer lastnikovega soglasja ni treba overiti. 

Potrdilo o prijavi prebivanja

Če želi posameznik v Republiki Sloveniji prebivati dlje kot tri mesece, lahko takoj po vstopu v državo ali pred pretekom trimesečnega dovoljenega prebivanja pri upravni enoti, na območju katere prebiva, vloži prošnjo za izdajo potrdila o prijavi prebivanja.

Razlogi za izdajo potrdila o prijavi prebivanja:

  • zaposlitev ali delo,
  • samozaposlitev ali izvajanje storitev,
  • študij ali druge oblike izobraževanja,
  • združitev družine, 
  • drugi razlogi.

Če vlagatelj izpolnjuje pogoje za izdajo potrdila o prijavi prebivanja, se potrdilo izda za pet let oziroma za čas nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji, če je ta krajši od petih let. Potrdilo o prijavi prebivanja se lahko obnovi pod enakimi pogoji, kot se lahko izda.

Če je v Sloveniji izdano potrdilo o prebivanju, se nato lahko uredi prijava začasnega prebivališča v osmih dneh od vstopa ali vročitve dokumenta oziroma od dneva začasne naselitve. Prijava prebivališča se uredi pri upravni enoti območja, kjer posameznik prebiva.

Dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji z neomejeno časovno veljavnostjo se lahko pridobi, če posameznik v Sloveniji zakonito prebiva neprekinjeno pet let. To se presoja na podlagi potrdila o prijavi prebivanja, potrdila o vloženi prošnji za izdajo oziroma obnovo potrdila o prijavi prebivanja ali veljavne osebne izkaznice oziroma veljavnega potnega lista, in če ni utemeljenega suma, da bi prebivanje tega posameznika v Republiki Sloveniji lahko pomenilo resno in dejansko nevarnost za javni red, varnost ali mednarodne odnose Republike Slovenije.

Za sprejetje prošnje in izdajo dovoljenja za stalno prebivanje je pristojna upravna enota, na območju katere posameznik prebiva.

Če je izdano dovoljenje za stalno prebivanje, se v osmih dneh od vročitve pri upravni enoti, na območju katere posameznik prebiva, lahko uredi prijava stalnega prebivališča.

Dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji z neomejeno časovno veljavnostjo se lahko pridobi, če posameznik v Sloveniji zakonito prebiva neprekinjeno pet let.

To se presoja na podlagi potrdila o prijavi prebivanja, potrdila o vloženi prošnji za izdajo oziroma obnovo potrdila o prijavi prebivanja ali veljavne osebne izkaznice oziroma veljavnega potnega lista in če ni utemeljenega suma, da bi lahko to prebivanje v Republiki Sloveniji pomenilo resno in dejansko nevarnost za javni red, varnost ali mednarodne odnose Republike Slovenije.

Za sprejem prošnje in za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje je pristojna upravna enota, na območju katere posameznik prebiva.

Če je izdano dovoljenje za stalno prebivanje, v osmih dneh od vročitve pri upravni enoti, na območju katere prebivate, se lahko uredi prijava stalnega prebivališča.

Združitev družine

Državljani tretje države, ki so družinski člani slovenskega državljana ali državljana države EGP, lahko v Republiko Slovenijo vstopijo:

  • z veljavnim potnim listom, v katerem je vizum, ki ga izda Republika Slovenija ali država pogodbenica Schengenskega sporazuma,
  • državljani države, ki za vstop v Republiko Slovenijo vizuma ne potrebujete, s potnim listom in dovoljenjem za prebivanje, izdanim s strani druge države EGP,
  • državljani države, ki v Republiko Slovenijo lahko vstopite z veljavno osebno izkaznico.


Družinski člani so:

  • zakonec ali registriran partner,
  • potomci do dopolnjenega 21. leta starosti,
  • potomci zakonca, registriranega partnerja ali partnerja, s katerim državljan EGP ali slovenski državljan živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, do dopolnjenega 21. leta starosti,
  • potomci, starejši od 21 let, in predniki, ki jih mora državljan EGP ali slovenski državljan po zakonu države, katere državljan je, preživljati ali jih dejansko preživlja,
  • potomci, starejši od 21 let,
  • predniki zakonca, registriranega partnerja ali partnerja, s katerim državljan EGP ali slovenski državljan živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki jih mora zakonec, registrirani partner ali partner, s katerim državljan EGP ali slovenski državljan živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, po zakonu države, katere državljan je, preživljati ali jih dejansko preživlja,
  • predniki državljana EGP in slovenskega državljana do njegovega 21. leta starosti.


Za družinskega člana se prav tako šteje:

  • posameznik, ki je kot član gospodinjstva v drugi državi članici Evropske unije prebival z državljanom EGP ali slovenskim državljanom,
  • posameznik, ki ga mora državljan EGP ali slovenski državljan po zakonu države, katere državljan je, preživljati ali ga dejansko preživlja,
  • posameznik, za katerega državljan EGP ali slovenski državljan zaradi zdravstvenega stanja osebno skrbi,
  • partner, s katerim državljan EGP ali slovenski državljan živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti.

Družinski člani lahko prebivajo na območju Republike Slovenije brez dovoljenja za prebivanje tri mesece od dneva vstopa v državo.

Državljani tretjih držav

Državljani tretjih držav, ki želijo v Republiko Slovenijo vstopiti in v njej prebivati zaradi turističnega, poslovnega, osebnega obiska ali drugih oblik prebivanja, morajo pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini pred vstopom v Republiko Slovenijo pridobiti vizum, razen če spadajo v skupino držav, katerih državljani vizuma za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebujejo, oziroma že imajo eno izmed spodaj navedenih dovoljenj.

Imetniki vizuma C, ki ga je izdala druga država pogodbenica Schengenskega sporazuma, lahko v času veljavnosti vizuma vstopijo v Republiko Slovenijo in v njej prebivajo največ toliko časa, da skupna dolžina prebivanja v vseh državah pogodbenicah Schengenskega sporazuma ne preseže 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, oziroma do poteka veljavnosti vizuma, če je ta krajša od navedenega obdobja. Dovoljeno število dni prebivanja se lahko izračuna s spletnim kalkulatorjem.

Imetniki dovoljenja za prebivanje, ki ga je izdala ena od držav pogodbenic Schengenskega sporazuma, lahko z navedenim dovoljenjem in veljavno potno listino vstopijo v Republiko Slovenijo in v njej prebivajo največ toliko časa, da skupna dolžina prebivanja v vseh državah pogodbenicah, razen v državi, ki je dovoljenje za prebivanje izdala, ne preseže 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, oziroma do poteka veljavnosti dovoljenja za prebivanje, če je ta krajša.

Imetniki vizuma D, ki ga je izdala ena od držav pogodbenic Schengenskega sporazuma, lahko z navedenim vizumom in veljavno potno listino vstopijo v Republiko Slovenijo in v njej prebivajo največ toliko časa, da skupna dolžina prebivanja v vseh državah pogodbenicah, razen v državi, ki je dovoljenje za prebivanje izdala, ne preseže 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, oziroma do poteka veljavnosti dovoljenja za prebivanje, če je ta krajša.

Vizumski režimi in vizumi

Vizumski režim, ki ga uporablja Republika Slovenija, je del pravnega reda Evropske unije. Deli se na države, katerih državljani potrebujejo vizum za vstop v Republiko Slovenijo in države, katerih državljani vizuma za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebujejo.

Slovenska diplomatska predstavništva in konzulati izdajajo schengenske (vizum A in C) in nacionalne vizume (vizum D). Za izdajo vizuma mora tujec predložiti zahtevano dokumentacijo in izpolnjevati pogoje, ki so predpisani z zakonodajo.

Vizum C

Vizum C je dovoljenje za vstop, ki se izda tujcu za tako imenovano kratkoročno prebivanje (do 90 dni). Vloga za vizum se odda pri tisti državi pogodbenici Schengenskega sporazuma, ki je glavni cilj potovanja, in ne pri kateri koli. To vrsto vizumov lahko v imenu Slovenije izdajajo tudi druge države pogodbenice Schengenskega sporazuma, če ima Slovenija z njimi urejen sporazum o zastopanju. Vizum C je mogoče podaljšati zaradi izjemnih okoliščin, ki imetniku onemogočajo vrnitev v izvorno državo.

Garantno pismo

Za vizum se zaprosi z ustrezno vizumsko vlogo in predpisano dokumentacijo, ki se lahko razlikuje glede na državo, iz katere prihaja tujec. Seznam dokumentacije je objavljen na spletnih straneh diplomatskih predstavništev in konzulatov, ki so pristojni za izdajo vizuma. V postopku mora tujec predložiti tudi overjeno in na upravni enoti registrirano garantno pismo.

Pomembno je, da ima diplomatsko predstavništvo ali konzulat, ki vodi vizumski postopek, vse potrebne informacije, še preden je odločitev sprejeta. Garant oziroma gostitelj mora pravočasno poslati zahtevano dokumentacijo tujcu, ki ga vabi v Republiko Slovenijo.

Katero dokumentacijo lahko priskrbi garant?

Iz poslane dokumentacije morajo biti jasno razvidni namen vstopa tujca v državo, čas njegovega prebivanja v njej in naslov, na katerem bo tujec v Republiki Sloveniji prebival.

Načeloma velja, da mora oseba, h kateri tujec prihaja, izpolniti in podpisati garantno pismo, v katerem navede podatke, ki so pomembni za izvedbo vizumskega postopka. Garantno pismo je treba pred pošiljanjem tujcu overiti na upravni enoti.

Izdaja garantnega pisma za zasebne obiske

  • Garantno pismo lahko podpiše slovenski državljan ali državljan druge države članice Evropske unije, ki prebiva v Republiki Sloveniji in ga tujec namerava obiskati. Garantno pismo lahko podpiše tudi tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za prebivanje.
  • Garantna pisma morajo biti overjena in registrirana v registru overitev.
  • Od garanta je mogoče zahtevati, da kot prilogo garantnemu pismu priloži dokumentacijo, ki dokazuje navedbe v garantnem pismu:
    • bančne izpiske za zadnje tri mesece – če garant jamči za stroške prebivanja v Sloveniji, prosilec pa nima dovolj lastnih sredstev;
    • izpisek iz zemljiške knjige ali kupoprodajno pogodbo oziroma pogodbo o najemu stanovanja – če garant jamči za nastanitev tujca v Sloveniji.

Izdaja garantnega pisma za poslovne obiske

  • Garantno pismo lahko izda le pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji. Iz garantnega pisma morata biti jasno razvidna priimek in ime podpisnika.
  • Garantna pisma morajo biti izvirniki, razen če je bila njihova overitev registrirana v registru overitev.
  • Od pravne osebe se zahteva, da kot prilogo garantnemu pismu priloži dokumentacijo, ki dokazuje navedbe v garantnem pismu:
    • dokazila o predhodnem poslovnem sodelovanju: račune, carinske deklaracije ipd.;
    • veljavne pogodbe, na podlagi katerih se izvajajo pravni posli.

Vizum D

Vizum D je dovoljenje za vstop in prebivanje, ki ni krajše od 90 dni in daljše od enega leta. Zanj lahko zaprosijo tujci, ki spadajo v eno izmed skupin, ki so opredeljene v 20. členu Zakona o tujcih. Za vizum D lahko zaprosijo tudi tujci, ki ne potrebujejo vizuma za vstop v Republiko Slovenijo. Vizuma D ni mogoče podaljševati. Imetniku omogoča, da z njim zaprosi za dovoljenje za prebivanje neposredno na upravni enoti.

Postopek pridobitve vizuma

Najprej preverite, ali ste državljan tretje države, ki potrebuje vizum za kratkoročno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Kako zaprositi za izdajo vizuma?

Prosilci za vizum morajo vlogo oddati osebno na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu ali po zunanjem ponudniku storitev. Namen osebne oddaje vloge je omogočiti osebju diplomatskega predstavništva ali konzulata, da si oblikuje prvi vtis o vsebini vloge ter prosilcu zastavi vprašanja o namenu potovanja in predloženih dokumentih. Vlagatelji morajo ob oddaji vloge elektronsko oddati vseh deset prstnih odtisov.

Kje je mogoče dobiti obrazce za vlogo za izdajo vizuma?

Obrazci vlog za izdajo vizuma so na voljo na vseh diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije, kjer je mogoče vložiti vlogo za izdajo vizuma, ter med spodaj navedenimi dokumenti. Obrazec vloge je brezplačen. 

Kje je mogoče oddati vlogo za izdajo vizuma?

Podatki o slovenskih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, kjer je mogoče vložiti vlogo za izdajo vizuma, so na voljo v rubriki Predstavništva Slovenije v tujini. Tujci, ki živijo v državi, v kateri ima Republika Slovenija diplomatsko predstavništvo ali konzulat s pooblastilom za vizumsko poslovanje ali dogovorjeno zastopanje v vizumskem poslovanju z drugo državo pogodbenico Schengenskega sporazuma, morajo za vizum zaprositi na tem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu. Informacije o lokacijah predstavništev držav članic in zastopanju dobite na spletni strani Evropske komisije.

Osebe, ki živijo v državi brez diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije ali diplomatskega predstavništva ali konzulata druge države pogodbenice Schengenskega sporazuma, ki Slovenijo zastopa v vizumskem poslovanju, lahko za vizum zaprosijo na predstavništvu Republike Slovenije v drugi državi, pod pogojem, da so v državi izbranega predstavništva zakonito. Priporočamo, da se pred vložitvijo vloge za vizum povežejo z izbranim predstavništvom in pridobijo vse potrebne informacije glede uradnih ur, zahtevane dokumentacije in trajanja postopka.

Vlogo za izdajo vizuma za dolgoročno prebivanje (vizum D) je mogoče oddati le na pristojnem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije, in ne na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu drugih držav pogodbenic Schengenskega sporazuma, ki zastopajo Slovenijo.

Vlog za vizum ni mogoče oddati na:

  • stalnih predstavništvih ali misijah Republike Slovenije pri mednarodnih organizacijah;
  • konzulatih in generalnih konzulatih, ki jih vodi častni konzul ali častni generalni konzul. 

V kakšen dokument je mogoče izdati vizum?

Potna listina, ki jo predloži vlagatelj, mora biti veljavna še najmanj tri mesece po načrtovanem odhodu iz države pogodbenice Schengenskega sporazuma. Potna listina mora imeti dovolj prostih strani oziroma vsaj dve prosti strani in jo mora priznavati država, ki vodi vizumski postopek. Potne listine, ki jih ne priznavajo vse države pogodbenice, so dopustne, vendar veljajo posebna pravila glede vrste vizuma, ki naj bi bil izdan. Potne listine, ki jih države pogodbenice priznavajo, so navedene v razpredelnici potnih listin, s katerimi imetniki lahko prestopajo zunanje meje in v katere je mogoče izdati vizum.

Ali se vizum lahko prilepi v potni list, ki se ne priznava?

Če ena ali več držav članic ne priznava potne listine, je mogoče izdati vizum, ki ne velja za ozemlje te države članice ali teh držav članic. Če država članica, ki prejme vlogo za izdajo vizuma, ne priznava prosilčeve potne listine, je mogoče izdati vizum, ki ga je treba prilepiti na poseben list za pritrditev vizuma. Če potne listine ne priznava nobena država članica, je vlogo mogoče razglasiti za nedopustno.

Kakšna spremljajoča dokumentacija se zahteva?

Dokumentacija za izdajo schengenskega vizuma se lahko razlikuje glede na državo, iz katere prihaja prosilec. Podrobni seznam zahtevane dokumentacije je dostopen na spletnih straneh predstavništev, ki so pristojna za izvedbo vizumskih postopkov.

Koliko časa traja postopek izdaje vizuma?

Vlogo za izdajo vizuma je treba oddati vsaj 15 koledarskih dni pred načrtovanim obiskom in ne več kot tri mesece pred začetkom načrtovanega obiska.

Vloga za izdajo vizuma, oddana manj kot 15 koledarskih dni pred načrtovanim odhodom, je lahko sprejeta, vendar je treba prosilca obvestiti, da obravnava lahko traja do 15 koledarskih dni. Če prosilec kljub temu vztraja pri oddaji vloge, ga je treba obvestiti, da bo končna odločitev morda sprejeta po načrtovanem datumu odhoda.

Kakšno potovalno zdravstveno zavarovanje potrebujem?

Prosilec mora pri oddaji vloge za vizum predložiti dokazilo o sklenjenem potovalnem zdravstvenem zavarovanju, ki vključuje načrtovane obiske in je sklenjeno za premijo v višini najmanj 30.000 evrov. Zavarovanje mora veljati za vse države pogodbenice Schengenskega sporazuma.

Tretja oseba, na primer oseba, ki prosilca vabi, lahko v Republiki Sloveniji sklene zavarovanje v imenu prosilca.

Ali je možna pritožba zoper zavrnitev izdaje vizuma?

Prosilci, ki jim je izdaja vizuma zavrnjena, se lahko pritožijo (29. člen Zakona o tujcih). Pisna pritožba mora biti v slovenskem jeziku in zasnovana tako, da vsebuje elemente pritožbe, kot jih določa Zakon o upravnem postopku. Pritožbo je treba v osmih dneh vložiti pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu, ki je izdajo vizuma zavrnil. Konzularna taksa za vložitev pritožbe znaša 153 evrov. V času reševanja pritožbe ni možna obravnava nove vloge za vizum.

Prijava prebivališča

Če je bilo posamezniku v Sloveniji izdano dovoljenje za začasno prebivanje ali vizum, mora prijaviti začasno prebivališče v osmih dneh od vstopa ali vročitve dokumenta oziroma od dneva začasne naselitve. Prijavo prebivališča lahko uredi pri upravni enoti območja, kjer prebiva.

Če je bilo izdano dovoljenje za stalno prebivanje, se pri upravni enoti v osmih dneh od vročitve dovoljenja uredi prijava stalnega prebivališča.

Za prijavo začasnega ali stalnega prebivališča je treba priložiti veljaven osebni dokument, opremljen s fotografijo, in dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja, dokazilo o lastništvu, najemno ali podnajemno pogodbo ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja oziroma upravljavca nastanitvenega objekta, pri čemer lastnikovega soglasja ni treba overiti.

Obrazci

Iskalnik