Skoči do osrednje vsebine

Slovenščina v Evropski uniji

Večjezičnost je načelo, ki je vpisano v pravne temelje Evropske unije. Njene bistvene poteze so določene v ustanovitvenih pogodbah, Uredbi Sveta št. 1 iz leta 1958 in pristopnih aktih vsake nove države članice, ki se odloči, da bo svoj državni jezik uveljavila kot enega uradnih jezikov evropske nadnacionalne skupnosti. Večjezičnost je zagotovilo demokratičnosti, preglednosti in pravni varnosti za vse državljane Evropske unije.

Večjezičnost – temeljno načelo EU

Pravni akti EU so zato dostopni v vseh uradnih jezikih, na zasedanjih Evropskega parlamenta, Evropskega sveta in Sveta EU pa tudi sestankih nekaterih delovnih skupin je zagotovljeno tolmačenje, večina spletnih strani institucij EU je večjezičnih, državljani in pravne osebe lahko komunicirajo z institucijami EU v svojem jeziku.

Več informacij o večjezičnosti je dostopnih na spletni strani Evropske unije.

Slovenščina kot uradni jezik EU

Slovenščina je ob pristopu Slovenije k EU postala uradni jezik EU. Da bi bilo to mogoče, je bilo v letih pred pristopom treba vso veljavno zakonodajo pripraviti tudi v slovenskem jeziku. Šlo je za približno 90.000 strani Uradnega lista EU oziroma več tisoč pravnih aktov, sistematično urejenih po posameznih poglavjih zakonodaje EU. Ta obsežni pravno-prevajalski projekt priprave slovenske različice pravnega reda EU pred vstopom v Unijo je narekoval boljšo organizacijo delovnih postopkov, vzpostavitev sistematičnega interdisciplinarnega sodelovanja in uvedbo poenotene metodologije.

Slovenščini kot uradnemu jeziku EU je posvečeno tudi poglavje v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko. Predvideni so ukrepi, kako iz jezikovne prestolnice nuditi pomoč slovenskim oddelkom v institucijah EU.

Več o tej temi preberite na portalu Jezikovna Slovenija.

Uporaba slovenščine v delovnih procesih v EU

Ministrstvo za zunanje zadeve spremlja problematiko uporabe slovenščine kot uradnega jezika EU in prispeva k tesnejšemu medinstitucionalnemu sodelovanju med slovenskimi prevajalskimi in tolmaškimi oddelki ter pravniki lingvisti v institucijah EU in slovenskimi strokovnjaki iz državnih organov in akademskih institucij.

Različni vidiki uporabe slovenščine v zakonodajnem postopku – prevajanje in tolmačenje – so podrobneje opisani v priročniku "Slovenščina v institucijah EU". V njem najdete tudi številne pomembne poštne predale in spletne naslove.

Slovenski prevajalci, tolmači in pravniki-lingvisti v institucijah EU

Od 1. maja 2004 se slovenska različica pravnih aktov pripravlja v institucijah EU, v katerih je zaposlenih več kot 170 prevajalcev za slovenski jezik in pravnikov-lingvistov. Pravne akte v slovenskem jeziku, ki se dnevno objavljajo v Uradnem listu EU, najdemo v zakonodajni zbirki EUR-Lex.

Skoraj vse institucije in organi EU imajo svoje prevajalske službe za vse uradne jezike, poleg njih pa obstaja tudi Prevajalski center za organe EU, ki nimajo svojih prevajalskih služb. V nekaterih institucijah so zaposleni tudi slovenski pravniki-lingvisti, ki sodelujejo pri pripravi pravnih aktov EU in opravljajo redakcijo končnega besedila v slovenskem jeziku. 

Več o jezikovnih načelih ali oddelkih za nacionalne jezike v institucijah EU si lahko preberete na njihovih spletnih straneh:

Službe za tolmačenje obstajajo v treh institucijah EU: v Evropski komisiji, v Evropskem parlamentu in na Sodišču EUGeneralni direktorat Evropske komisije za tolmačenje (znan tudi kot SCIC – Service Commun Interprétation-Conférences) zagotavlja tolmače tudi drugim institucijam EU. Tolmačenje ima v institucijah EU dolgo tradicijo; vzpostavljeni so tradicionalni režimi tolmačenja in pravila, ki te režime določajo.

Razvoj terminologije in podatkovne zbirke

Strokovna terminologija je ključna za delovanje Slovenije na številnih ravneh. V projektu priprave slovenske različice pravnih aktov EU pred pristopom je nastajala tudi pravna in strokovna terminologija EU. Na spletu je bila od leta 2000 naprej dostopna večjezična terminološka zbirka Evroterm, nekaj let pozneje pa še dvojezični jezikovni korpus Evrokorpus in večjezični tezaver Evropskega parlamenta Eurovoc. Eurovoc vsebuje več kot 7000 deskriptorjev z različnih področij delovanja Evropske unije in držav članic. Med drugim se uporablja za indeksiranje dokumentov v dokumentacijskih sistemih institucij EU, pa tudi v spletnih zakonodajnih zbirkah, kot je EUR-Lex.

Nova terminologija EU v slovenskem jeziku od vstopa Slovenije v EU nastaja v institucijah EU in se zbira v medinstitucionalni terminološki zbirki IATE.

Iskalnik