Javna raba jezika
V slovenščini morajo biti javna navodila in obvestila, poimenovanja političnih funkcij, poklicev ter strokovnih in znanstvenih naslovov, poimenovanja javnih in zasebnih organizacij ter poslovnih prostorov. Za jezik verskih obredov in opravil ter jezik umetnostnih besedil (razen v primerih, ko gre za javno predvajanje filmov ali gledališke predstave) ta pravila ne veljajo.
Kadar se slovenščina pojavlja skupaj z drugim jezikom, ker gre za oglaševanje, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja, različica v slovenščini ne sme biti manj poudarjena in mora biti praviloma na prvem mestu. Tuji jezik se poleg slovenščine uporablja še v primerih, ko je poslovanje namenjeno tudi tujcem ali ko je v postopku pred izvajalci javnih služb udeležena tuja fizična oseba. Javno rabo slovenščine na posameznih področjih javnega sporazumevanja podrobneje določajo področni zakoni.
Na območjih občin, v katerih živi italijanska ali madžarska narodna skupnost, se javna raba italijanščine ali madžarščine kot uradnih jezikov zagotavlja na enak način, kot je urejena javna raba slovenščine.
Slovenščina na mednarodnih javnih prireditvah
Na mednarodnih prireditvah, namenjenih predvsem tujim udeležencem ali predvsem tujemu občinstvu, se raba slovenščine lahko izjemoma omeji. Toda tudi v tem primeru mora biti slovenščina zagotovljena na obvestilni ravni – pozdravni nagovori, naslovi, obvestila (tudi na spletnih straneh), povzetki tujejezičnih prispevkov in podobne informacije morajo biti v slovenščini.
Izjemo o omejitvi rabe slovenščine na mednarodnih prireditvah, ki sodijo na področje kulture, lahko dovoli minister oziroma ministrica, pristojna za kulturo, ob oddaji vloge pa morajo organizatorji predložiti naslednje informacije:
- naziv in uradni naslov izvajalca prireditve, morebitni naslov za vročanje,
- financerja prireditve,
- ime, lokacijo, datum in čas prireditve,
- vsebino prireditve, komu je namenjena,
- razloge, zaradi katerih se vlaga prošnja za omejitev rabe slovenščine, in dokazila zanje (na primer seznam tujih udeležencev).
Obseg rabe slovenščine in tujega jezika pri izvajanju takih prireditev ali njihovih delov sta odvisna od stopnje odprtosti prireditve za širšo javnost in od vrste posameznega sporočila v okviru prireditve, za prevajanje in tolmačenje teh sporočil in drugih informacij pa morajo poskrbeti organizatorji.
Izjemo na drugih mednarodnih javnih prireditvah (izobraževalnih, gospodarskih, športnih in drugih), ki se financirajo z javnimi sredstvi, lahko dovoli minister oziroma ministrica, pristojna za posamezno področje.
Prijava kršitve
Državljani lahko prijavo kršitve javne rabe slovenščine naslovijo neposredno na pristojni organ, ki izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem Zakona o javni rabi slovenščine: Inšpektorat za kulturo in medije, Tržni inšpektorat, Inšpektorat za šolstvo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Inšpektorat za delo, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. Če se zgodi, da prijavo prejme napačen organ, jo bodo uslužbenci po uradni dolžnosti posredovali pristojnemu inšpekcijskemu organu.
O domnevni kršitvi lahko državljani obvestijo tudi Ministrstvo za kulturo, uslužbenci pa bodo prijavo posredovali Inšpektoratu za kulturo in medije ali drugemu inšpekcijskemu organu. Ugotavljanje kršitev javne rabe slovenščine in uvedba inšpekcijskega postopka namreč ne sodita v pristojnosti ministrstva.
Raba jezika v področni zakonodaji
Javno rabo slovenščine na posameznih področjih javnega sporazumevanja poleg Ustave Republike Slovenije in Zakona o javni rabi slovenščine podrobneje določajo tudi področni zakoni.
-
Seznam področnih zakonov, ki vsebujejo določbe o rabi jezika
Predstavitve- Področni zakoni, ki vsebujejo določbe o rabi jezika (docx, 43 KB)
Zakonodaja
- Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS)
- Navodilo o načinu izvajanja javnih prireditev, na katerih se uporablja tudi tuji jezik
- Navodilo o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost, pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco
- Uredba o potrebnem znanju slovenščine za posamezne poklice oziroma delovna mesta v državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti ter pri izvajalcih javnih služb in nosilcih javnih pooblastil