Javna raba jezika
Spremljamo izvajanje Zakona o javni rabi slovenščine, ki določa temeljna pravila o rabi slovenščine kot uradnega jezika v Republiki Sloveniji. Pri uradnem delovanju, v poslovni komunikaciji, na javnih prireditvah, skratka v javnem življenju, je prva izbira slovenski jezik, na območjih občin, v katerih živita italijanska in madžarska narodna skupnost, pa poleg slovenščine še italijanščina oziroma madžarščina. Javno rabo slovenščine na posameznih področjih javnega sporazumevanja podrobneje določajo tudi področni zakoni. V Službi za slovenski jezik pomagamo državljanom, da dobijo odgovore na vprašanja o javni rabi jezika.
Omejitev rabe slovenščine na javnih prireditvah
Izjemo o omejitvi rabe slovenščine na mednarodnih prireditvah, ki se financirajo iz javnih sredstev, lahko dovoli minister oziroma ministrica, če gre za prireditev, ki je namenjena predvsem tujim nastopajočim ali predvsem tujemu občinstvu. Ob oddaji vloge, za katero ni predpisanega obrazca, morate predložiti naslednje informacije:
- naziv in uradni naslov izvajalca prireditve, morebitni naslov za vročanje, financer prireditve,
- ime, lokacija, datum in čas prireditve,
- vsebina prireditve, komu je namenjena,
- razlogi, zaradi katerih vlagate prošnjo za omejitev rabe slovenščine, in dokazila zanje (na primer seznam tujih predavateljev).
Mnenja o vpisu pravnih oseb zasebnega prava v register
Na prošnjo pravne osebe zasebnega prava ali upravne enote pripravljamo mnenja o ustreznosti imena pri vpisu v register. Stranke spodbujamo, naj tudi v primeru, ko na voljo (še) ni ustreznega slovenskega prevoda tujega izraza, poskusijo najti slovenske besede, ki bi ga opisale, saj bi s tem pokazale svojo skrb in zavzetost za slovenski jezik. Obenem pa bi pripomogle k temu, da se pravočasno uveljavi ustrezen slovenski izraz oziroma besedna zveza.
Ustreznost imena s tujo sestavino
Pogosto dobimo vprašanje, ali angleško besedo lahko razumemo kot domišljijsko poimenovanje. Slednje je namreč po Zakonu o društvih ena od izjem določbe, da mora biti ime društva v slovenščini.
Vendar tuje besede, ki ima poln, samostojen pomen, ne moremo šteti za domišljijsko poimenovanje, saj to ne sme vzbujati nobenih predstav, ki temeljijo na resničnosti.
Pojasnila o jezikovnih pravicah in sodelovanje s pristojnimi inšpektorati
Obravnavamo pripombe in pritožbe pravnih oseb in državljanov v zvezi z rabo slovenščine kot uradnega jezika ter pripravljamo pojasnila. Pri obravnavi kršitev zakonskih predpisov o rabi jezika aktivno sodelujemo z Inšpektoratom Republike Slovenije za kulturo in medije, Tržnim inšpektoratom Republike Slovenije in drugimi inšpektorati oziroma organi, ki so pristojni za inšpekcijski nadzor Zakona o javni rabi slovenščine.
Informacije o nadzoru nad javno rabo slovenščine si lahko preberete na strani Inšpekcijski nadzor na področju kulture, Javna raba slovenščine.
Odgovore na pogosta vprašanja o položaju in rabi slovenščine pa najdete na portalu Jezikovna Slovenija (zavihek Vprašanja z odgovori).
Kršitev lahko prijavite sami
Če opazite kršitev javne rabe slovenščine, se lahko neposredno obrnete na ustrezen inšpektorat. Naj vas ne skrbi, da boste prijavo naslovili na napačnega, uslužbenci jo bodo posredovali pristojnemu organu.
Raba jezika v področni zakonodaji
Javno rabo slovenščine na posameznih področjih javnega sporazumevanja poleg Ustave Republike Slovenije in Zakona o javni rabi slovenščine podrobneje določajo tudi področni zakoni.
Objavljamo seznam področnih zakonov, ki vsebujejo določbe o rabi jezika.
Zakonodaja
- Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS)
- Navodilo o načinu izvajanja javnih prireditev, na katerih se uporablja tudi tuji jezik
- Navodilo o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost, pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco
- Uredba o potrebnem znanju slovenščine za posamezne poklice oziroma delovna mesta v državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti ter pri izvajalcih javnih služb in nosilcih javnih pooblastil