Skoči do osrednje vsebine

Organizacija združenih narodov je edinstven sistem za reševanje svetovnih izzivov na področjih mednarodnega miru in varnosti, trajnostnega razvoja in človekovih pravic, kjer lahko države s skupnimi ukrepi prispevajo k pozitivnim spremembam v današnjem svetu.

Slovenija v Organizaciji združenih narodov

Slovenija se je svetovni organizaciji pridružila 22. maja 1992. Ob zavzemanju za učinkovito sodelovanje držav v mednarodnih organizacijah si v Organizaciji združenih narodov prizadevamo za boljši jutri s krepitvijo mednarodnega miru in varnosti, podporo trajnostnemu razvoju, krepitvijo mednarodnega prava, zaščito človekovih pravic, promocijo demokracije in bojem proti podnebnim spremembam. Zagovarjamo učinkovit multilateralizem in v tej luči podpiramo reformne procese organizacije.

S svojim članstvom v Organizaciji združenih narodov skrbimo, da so naši interesi, vrednote in stališča vidni in upoštevani tako za pogajalsko mizo kot tudi v okviru vsakodnevnega dela organizacije.

Trajnostni razvoj

Kot razvita, odgovorna in dejavna država, sooblikujemo politike in ukrepe za reševanje globalnih razvojnih izzivov. Skupaj s partnerji prispevamo k trajnostni, pravični, vključujoči in varni prihodnosti za vse. Z uresničitvijo 17 univerzalnih ciljev iz Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki smo jih članice OZN sprejele leta 2015, ter zavez iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, želimo doseči mir in varnost, blaginjo ter dostojno življenje za današnje in prihodnje rodove.

Človekove pravice

Pot do naše samostojnosti je bila tlakovana z odnosom do človekovih pravic. Zato si danes  z naprednim pristopom prizadevamo za krepitev spoštovanja človekovih pravic povsod po svetu. Vključujemo se v delo odbora Generalne skupščine OZN za socialne, humanitarne in kulturne zadeve (tretjega odbora), ki se v veliki meri posveča vprašanjem človekovih pravic.

Podpiramo in sodelujemo pri delu posebnega telesa Organizacije združenih narodov, Sveta za človekove pravice (SČP). V Svetu smo izjemno dejavni in delujemo skladno z našimi prioritetami na tem področju. Slovenija je bila doslej njegova članica v obdobju od 19. junija 2007 do 19. junija 2010 ter od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018. V letu 2018 smo Svetu tudi predsedovali.

Slovenija je kandidatka za ponovno članstvo v obdobju 2026–2028. Zavzemamo se za to, da bi ta osrednji organ OZN za človekove pravice deloval učinkovito, obravnaval vse vidike človekovih pravic in da bi se njegove odločitve tudi izvajale. Vključujemo se tudi v preglede držav v Univerzalnem periodičnem pregledu.

Več podrobnosti o prizadevanjih Slovenije na področju človekovih pravic najdete v temi Človekove pravice v slovenski zunanji politiki.

Naravna in kulturna dediščina

Kot država z bogato preteklostjo in raznolikim naravnim okoljem si prizadevamo za medkulturni dialog, strpnost ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine, predvsem znotraj Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo.

Več o naših naporih za ohranjanje kulturne dediščine si lahko preberete na strani o kulturni dediščini Slovenije.

Mednarodni mir in varnost

Vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti je temeljni razlog za nastanek Organizacije združenih narodov, saj sta mir in varnost osnovni predpostavki za stabilnost in razvoj. Da bi državam pomagali na težavni poti od konflikta do miru, že vse od samostojnosti sodelujemo v mirovnih operacijah Organizacije združenih narodov. Prav tako aktivno sodelujemo v drugih operacijah in misijah, ki potekajo pod vodstvom Nata, EU, OVSE in na podlagi drugih mednarodnih dogovorov. Več podrobnosti o angažiranosti Slovenije na tem področju najdete v temi Mednarodne operacije in misije.

Z zagotavljanjem mednarodnega miru in varnosti sta neločljivo povezani tudi vprašanji boja proti terorizmu in nadzora nad oboroževanjem. Več o prizadevanjih Slovenije na omenjenih področjih najdete v temah Boj proti terorizmu in Nadzor na oboroževanjem.

Preventivna diplomacija, mediacija in odgovornost zaščititi (R2P)

Veliko pozornosti namenjamo preventivni diplomaciji in mediaciji, saj je preprečevanje nastanka kriz in oboroženih spopadov bolj učinkovito, kot njihovo reševanje po izbruhu. Prepričani smo, da lahko preventivna diplomacija prepreči stopnjevanje sporov v konflikte, mediacija pa stopnjevanje konfliktov v oborožene konflikte. Prizadevamo si, da se obema področjema znotraj Združenih narodov nameni pomembnejše mesto in več pozornosti.

Od samega začetka aktivno podpiramo razvoj koncepta odgovornosti zaščititi (R2P). Bili smo ena od prvih držav, ki smo imenovali nacionalno kontaktno točko. Aktivni smo v Skupini prijateljev R2P, ki deluje v New Yorku in Ženevi. Skupaj z drugimi članicami spodbujamo razpravo o odgovorni suverenosti, o preprečevanju mednarodnih hudodelstev in o uresničitvi teh načel v praksi. Smo tudi članica Skupine ACT (Accountability, Coherence and Transparency Group). Skupaj z ostalimi članicami skupine zagovarjamo večjo odgovornost, skladnost ter transparentnost dela Varnostnega sveta OZN in si prizadevamo, da države članice Varnostnega sveta ne bi glasovale proti resolucijam, katerih cilj je pravočasno in odločno ukrepanje v primeru genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. Od maja 2016 smo tudi ena od držav podpornic Načel iz Kigalija o zaščiti civilistov.

Najpomembnejši vidik našega delovanja v podporo odgovornosti zaščititi je preprečevanje grozodejstev. V ta namen smo pripravili prevod publikacije OZN "Okvir za prepoznavanje grozodejstev – priročnik za preprečevanje".

Dokumenti

  • Prioritete Republike Slovenije v Organizaciji združenih narodov

    V dokumentu so objavljene vsakoletne prednostne naloge Slovenije v sistemu OZN.
    Načrti | Ministrstvo za zunanje zadeve
  • 10 let članstva Slovenije v OZN

    22. maja 1992 je bila Republika Slovenija sprejeta med polnopravne članice Organizacije združenih narodov. Pri osamosvajanju in prizadevanjih za mednarodno priznanje samostojne Slovenije je bil to zgodovinski trenutek.
    Brošure, publikacije | Ministrstvo za zunanje zadeve
  • Okvir za prepoznavanje grozodejstev – priročnik za preprečevanje

    Priročnik za ocenjevanje tveganja genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev. Z njegovo pomočjo bomo lahko bolje opozarjali, spodbujali k ukrepanju, izboljšali spremljanje in pravočasno obveščanje različnih akterjev ter državam članicam pomagali pri prepoznavanju vrzeli v njihovih zmogljivostih in strategijah za preprečevanje grozodejstev.
    Brošure, publikacije | Ministrstvo za zunanje zadeve
  • Ustanovna listina Organizacije združenih narodov in Statut Meddržavnega sodišča

    V knjižici sta objavljena uradni, redigiran slovenski prevod in angleško izvirno besedilo obeh dokumentov. Ker je bila Slovenija v času sprejema Ustanovne listine OZN del nekdanje Jugoslavije, je bilo uradno objavljeno besedilo dolga leta dostopno le v srbohrvaškem jeziku. Slovensko besedilo, ki je tokrat objavljeno, je besedilo, kot so ga leta 2013 z namenom prilagoditve izrazoslovja sodobni terminologiji in uporabi pripravili mednarodnopravni strokovnjaki Ministrstva za zunanje zadeve, v sodelovanju s Pravno fakulteto v Ljubljani ter izkušenimi prevajalci in lektorji.
    Brošure, publikacije | Ministrstvo za zunanje zadeve
Iskalnik