Alpska konvencija

Alpska konvencija in protokoli

Protokoli Alpske konvencije vsebujejo posebne ukrepe za udejanjanje načel, oblikovanih v okvirni konvenciji, in opredeljujejo konkretne ukrepe za varstvo in trajnostni razvoj Alp. 

Alpski ministri skupno politiko razvoja Alp oblikujejo in vodijo tudi s sprejemanjem deklaracij, akcijskih načrtov, večletnih programov dela.

Tematska delovna telesa

Za izvajanje protokolov in programa dela delujejo delovne skupine in platforme, v katerih aktivno sodelujejo slovenski strokovnjaki. Njihove mandate določi Alpska konferenca vsaki dve leti. V obdobju od 2023 do 2024 delujejo na področju podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti, prometa, prostorskega načrtovanja in trajnostnega razvoja, prometa, naravnih nesreč, velikih zveri in prostoživečih parkljarjev, hribovskega kmetijstva in gorskega gozdarstva, varstva tal, priprave 10. Poročila o stanju Alp, priprave večletnega programa dela od 2023 do 2030.

Podrobno o organih odločanja in izvajanja Alpske konvencije

Države pogodbenice so odgovorne za izvajanje Alpske konvencije, kot to določajo okvirna konvencija, izvedbeni protokoli in drugi sprejeti dokumenti. Poleg pogodbenic imajo pomembno vlogo pri načrtovanju politik in izvajanju ukrepov tudi institucije in združenja s statusom opazovalca.

Slovenske Alpe predstavljajo pomemben življenjski prostor za preko 365.000 ljudi, ki v njem prebivajo, kakor tudi za ostale prebivalce Slovenije, ki tam iščejo zaposlitev, predvsem pa priložnost za oddih, sprostitev in rekreacijo. S svojimi naravnimi danostmi so Alpe glavni vodni vir, hkrati pa nudijo priložnosti za razvoj gospodarskih panog, kot so turizem, kmetijstvo, gozdarstvo in lesna industrija ter energetika.

Območje Alpske konvencije zavzema 33,4 % slovenskega ozemlja. Vanj je vključenih 62 slovenskih občin, nekatere v celoti, nekatere le z deli naselij. 

S podpisom Alpske konvencije leta 1992 se je Slovenija zavezala, da bo v sodelovanju z ostalimi alpskimi državami zagotavljala varstvo in trajnostno, sonaravni razvoj alpskega prostora, hkrati pa bo zaščitila gospodarske in kulturne interese tamkaj živečih prebivalcev.

Leta 1995 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu Alp, Alpske konvencije. Leta 2003 je v Državnem zboru sledila tudi ratifikacija osmih izvedbenih protokolov, ki natančneje opredeljujejo ukrepa za vsebinska področja urejanja prostora in trajnostnega razvoja, varstva tal, varstva narave in urejanja krajine, hribovskega kmetijstva, gorskega gozda, turizma, energije ter prometa.

Nosilec Alpske konvencije v Sloveniji

Nosilec Alpske konvencije v Sloveniji je Ministrstvo za naravne vire in prostor, izvajanje konvencije in protokolov pa je naloga vseh vladnih institucij, lokalnih skupnosti nevladnih organizacij, raziskovalnih, strokovnih in drugih organizacij, kakor tudi posameznikov.

Alpsko konvencijo si prizadeva Ministrstvo za naravne vire in prostor skupaj s partnerji približati prebivalcem alpskega prostora, jo predstaviti kot priložnost za trajnostni razvoj, ki izhaja iz lokalni prostorskih potencialov. Alpsko konvencijo v Sloveniji želimo preusmeriti s sestankov na teren. Spodbuditi želimo sodelovanje, dialog, projekte s katerimi se bodo zapisane besede udejanjale v konkretnih aktivnostih. Organiziramo posvete na lokalni in regionalni ravni, seznanjamo otroke in mladino s pomenom Alp, spodbujamo športno–rekreativne dejavnosti, kulturne dogodke. Vabimo vas, da skupaj in posamezno prispevamo k skladnemu razvoju slovenskih Alp in z njimi povezanih sosednjih območij.

Poročila o udejanjanju Alpske konvencije in njenih protokolov v Sloveniji

V skladu s pravili konvencije in ministrskimi sklepi, pogodbenice periodično pripravljajo nacionalna poročila o izvajanju Alpske konvencije in njenih izvedbenih protokolov.

• 1. poročilo o izvajanju Alpske konvencije za Odbor za preverjanje (2005)
• 2. poročilo o izvajanju Alpske konvencije za Odbor za preverjanje (2009)
• Sintezno poročilo o izvajanju Alpske konvencije (2009)
• Poročilo o izvajanju Deklaracije Prebivalstvo in kultura (v pripravi)

Info točki Alpske konvencije v Sloveniji

V Sloveniji sta naslednji info točki Alpske konvencije:

• Slovenski planinski muzej
• Posoški razvojni center

 
Stalna medresorska delovna skupina

Za izvajanje Alpske konvencije v Sloveniji je bila na ravni Vlade Republike Slovenije ustanovljena Stalna medresorska koordinacijska skupina. Skupino sestavljajo resorna ministrstva povezana z izvajanjem Alpske konvencije, predstavniki regionalne in lokalne ravni ter predstavniki nevladnih organizacij, koordinira pa jo Ministrstvo za naravne vire in prostor. Njena naloga je koordiniranje aktivnosti za udejanjanje Alpske konvencije in njenih izvedbenih protokolov v Sloveniji ter skrb za izpolnjevanje obveznosti Slovenije, za katere je kot pogodbenica zavezana na mednarodni ravni.

Slovenski predstavniki vključeni v institucije in organizacije s statusom opazovalcev pri Alpski konvenciji so:

• CIPRA Slovenija, članica Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA);
• Planinska zveza Slovenije, članica Club Arc Alpin (CAA);
• Triglavski narodni park, član Mreže zavarovanih območij v Alpah (ALPARC); 
• Krajinski par Logarska dolina, član Mreže zavarovanih območij v Alpah (ALPARC);
• Park Škocjanske jame, član Mreže zavarovanih območij v Alpah (ALPARC);
• Slovenska akademija znanosti in umetnosti, članica Mednarodnega znanstvenega odbora za preučevanje Alp (ISCAR).

Sodelujoči partnerji

Sodelujoči partnerji so:

• Alpske občine

Javni zavodi

• Triglavski narodni park 
• Park Škocjanske jame

Nevladne organizacije

• CIPRA Slovenija 
• Planinska zveza Slovenije

Informacijski točki

• Posoški razvojni
• Slovenski planinski muzej

Alpska konvencija na lokalni ravni

Slovenija se bo  v obdobju svojega četrtega predsedovanja Alpski konvenciji v 2023-2024 osredotočila na tri prednostna področja: kakovost življenja v Alpah za vse kot glavno temo, okoljsko izobraževanje s poudarkom na podnebnih spremembah in biotsko raznovrstnost Alp.

Aktivnosti in projekti

Alpska konvencija se je aktivno vključila v pripravo EU strategije za Alpsko regijo, ki povezuje gorska in nižje ležeča ravninska območja z velikimi alpskimi mesti. S svojimi izkušnjami, pridobljenimi v okviru delovnih skupin in platform ter mrežami, ki delujejo na terenu, lahko Alpska konvencija prispeva k oblikovanju projektov trajnostnega razvoja za gorska območja. Spremljanje dela za pripravo EU strategije ter vključevanje vanj poteka preko Delovne skupine za makroregionalno strategijo za Alpe.

• Brati gore 
• Mednarodna potujoča razstava »Konstruktivne Alpe« 
• Dan Alpske konvencije 
• Ura za podnebje

Dan Alpske konvencije

Dan Alpske konvencije je dan, ki je  namenjen spremljanju določil konvencije,  ozaveščanju  in obravnavanju izzivov na gorskih območjih, gre za ozaveščanje širših javnosti o pomenu Alp in njenih razvojnih prednosti. Povezujejo se mednarodne in nacionalne usmeritve s konkretnimi aktivnostmi, ki že potekajo v lokalnem okolju.

Pretekla leta so bili Dnevi Alpske konvencije posvečeni naslednjim temam:

• 2010 Posvet ministra za okolje in prostor z župani občin v območju Alpske konvencije
• 2011 Posvet »Alpe kot razvojni potencial Evrope«; 10 km tek okoli Brda pri Kranju
• 2012 Posvet »Alpska konvencija in primeri dobre prakse«; kolesarjenje iz Mojstrane do doline Vrat
• 2013 Posvet na temo turizma (Solčava), Mojstrana; Predstavitev delovne skupine Turizem v sklopu Alpske konvencije in predstavitev zaključkov Poročila o stanju Alp – trajnostni turizem
• 2014 Dan Alpske konvencije kot Evropski dan parkov; bogat kulturno rekreacijski program; Po alpskih dolinah s kolesom in pes – Iz Mojstrane v Radovno in Krmo
• 2015 Posvet na temo izzivov gorskih in obmejnih območij s predstavitvijo 5. Poročila o stanju Alp na temo demografskih sprememb in predstavitev možnosti izvedbe pilotnega projekta Planinske vasi v Sloveniji; organizirani vodeni pohodi, rekreativno kolesarjenje, delavnice za otroke, prikaz reševalne akcije v gorah
• 2016 Mednarodni posvet Storitve v čezmejnem prostoru; v Tolminu; »Po alpskih dolinah s kolesom in peš« – Bohinj, dolina Soče in Zgornjesavska dolina; Odprtje razstave Konstruktivne Alpe v Zeleni hiši v Kobaridu, etnografski film Mirno o življenju v bavarskih Alpah in prihodnosti mladih v kinu Tolmin;
• 2017 Posvet Trajnostna mobilnost kot gradnik zelenega gospodarstva – Od Bohinjske proge do razvoja v Alpah«; Predstavitev 6. Poročila o stanju Alp – ozelenitev gospodarstva v Alpski regiji; slavnostna predaja prenovljenega potniškega vagona avtovlaka n železniški postaji Bohinjska Bistrica, odprtje razstave o inženirju Maksu Klodiču, vožnja z avtovlakom do Mosta na Soči; odprtje Info točke Alpske konvencije v Posoškem razvojnem centru v Tolminu.
• 2018 Slavnostni sprejem Občine Jezersko v Mrežo gorniških vasi; Letna konferenca CIPRA International – Alpski turizem – Vključuje kakovost življenja!; Okrogla miza o trajnostni gradnji od otvoritvi mednarodne razstava Konstruktivne Alpe 2017; Dan z alpskim čebelarjem, razstava Osem držav, eno območje ter mednarodna pogodba – trajnostna vizija za Alpe
• 2019 Posvet » Pripravljeni na obvladovanje tveganj naravnih nevarnosti?« v sodelovanju z MORS Upravo RS za zaščito in reševanje, predstavitev 7. Poročila o stanju Alp: Obvladovanje tveganj naravnih nevarnosti in razprava o preventivi; Ogled vaj reševanj na prizorišču v organizaciji URSZ

• 2020 11. dan Alpske konvencije in Svetovni dan tal »Ohranimo tla živa, varujmo njihovo biotsko pestrost« on line posvet 
• 2021 – ni bilo izvedeno
• 2022 – ni bilo izvedeno
• 2023 – Bohinjska Bistrica