GOV.SI

Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki so jo sklenile alpske države (Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica) ter Evropska unija, z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja na območju Alp. Predstavlja načelno obvezo za podporo politiki zaščite in povečanju sodelovanja na šestih prednostnih področjih: prebivalstvo in kultura, ukrepanje na področju podnebnih sprememb, ohranjanje in vrednotenje biotske raznovrstnosti in krajine, ozelenitev gospodarstva, spodbujanje trajnostnega prometa, izvajanje vodilne vloge v okviru EUSALP.

S podpisom konvencije so alpske države pristopile k oblikovanju skupne čezmejne politike z enotnim konceptom trajnostnega razvoja gorskega in sosednjih območij.  Alpska konvencija se kot prožen instrument umešča med nacionalne države in Evropsko unijo. Še danes ostaja vzorčni primer neke gorske regije, ki je svoj razvoj „postavila” v okvir tako kompleksne pogodbe.

Pogodba je sestavljena iz okvirne konvencije in osmih izvedbenih protokolov. Okvirna konvencija določa osnovna načela vseh dejavnosti Alpske konvencije in vsebuje splošne ukrepe za uveljavljanje trajnostnega razvoja na območju Alp. Izvedbeni protokoli vsebujejo podrobnejše predpise za posamezna vsebinska področja. Okvirna konvencija je z ratifikacijo v Državnem zboru Republike Slovenije postala del slovenskega pravnega reda (zakon) leta 1995. Slovenija je leta 2003 postala četrta alpska država, ki je uzakonila tudi osem izvedbenih protokolov.

Alpska konvencija in protokoli

Aktualni protokoli

Alpski ministri skupno politiko razvoja Alp oblikujejo in vodijo tudi s sprejemanjem pravno nezavezujočih, a razvojno in strateško pomembnih dokumentov, kot so deklaracije, akcijski načrti, večletni programi dela in podobno (več...).

Struktura

Struktura organov alpske konvencije

Podrobno o organih odločanja in izvajanja Alpske konvencije

Države pogodbenice so odgovorne za izvajanje Alpske konvencije, kot to določajo okvirna konvencija, izvedbeni protokoli in drugi sprejeti dokumenti. Poleg pogodbenic imajo pomembno vlogo pri načrtovanju politik in izvajanju ukrepov tudi institucije in združenja s statusom opazovalca.

Kratka predstavitev Alpske konvencije

Kontakt

Sedež v Innsbrucku

Herzog-Friedrich-Straße 15
6020 Innsbruck
Austria
Tel.: 0043-512-588589-0
Fax: 0043-512-588589-20
Email: info(at)alpconv.org
www.alpconv.org 

Enota v Bolzanu/Boznu:

Viale Druso / Drususallee 1
39100 Bolzano / Bozen
Italia
Tel.: 0039 0471 055357
Fax:  0039 0471 055359

 

Alpska konvencija v Sloveniji

Območje Alpske konvencije v Sloveniji

Območje Alpske konvencije v Sloveniji

Slovenske Alpe predstavljajo pomemben življenjski prostor za preko 365.000 ljudi, ki v njem prebivajo, kakor tudi za ostale prebivalce Slovenije, ki tam iščejo zaposlitev, predvsem pa priložnost za oddih, sprostitev in rekreacijo. S svojimi naravnimi danostmi so Alpe glavni vodni vir, hkrati pa nudijo priložnosti za razvoj gospodarskih panog, kot so turizem, kmetijstvo, gozdarstvo in lesna industrija ter energetika.

Območje Alpske konvencije zavzema 33,4 % slovenskega ozemlja. Vanj je vključenih 62 slovenskih občin, nekatere v celoti, nekatere le z deli naselij. 

S podpisom Alpske konvencije leta 1992 se je Slovenija zavezala, da bo v sodelovanju z ostalimi alpskimi državami zagotavljala varstvo in trajnostno – sonaravni razvoj alpskega prostora, hkrati pa bo zaščitila gospodarske in kulturne interese tamkaj živečih prebivalcev.

Leta 1995 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu Alp – Alpske konvencije. Leta 2003 je v Državnem zboru sledila tudi ratifikacija osmih izvedbenih protokolov, ki natančneje opredeljujejo ukrepa za vsebinska področja urejanja prostora in trajnostnega razvoja, varstva tal, varstva narave in urejanja krajine, hribovskega kmetijstva, gorskega gozda, turizma, energije ter prometa.

Nosilec Alpske konvencije v Sloveniji

Nosilec Alpske konvencije v Sloveniji je Ministrstvo za okolje in prostor, izvajanje konvencije in protokolov pa je naloga vseh vladnih institucij, lokalnih skupnosti nevladnih organizacij, raziskovalnih, strokovnih in drugih organizacij, kakor tudi posameznikov.

Ministrstvo za okolje in prostor si skupaj s partnerji prizadeva približati Alpsko konvencijo prebivalcem alpskega prostora, jo predstaviti kot razvojno priložnost in ne kot omejitev. Alpsko konvencijo v Sloveniji želimo preusmeriti s sestankov na teren. Spodbuditi želimo sodelovanje, dialog, projekte s katerimi se bodo zapisane besede udejanjale v konkretnih aktivnostih. Organizirali bomo posvete na lokalni in regionalni ravni, seznanjali otroke in mladino s pomenom Alp, spodbujali športno – rekreativne dejavnosti, kulturne dogodke… Vabimo vas, da skupaj in posamezno prispevamo k skladnemu razvoju slovenskih Alp in z njimi povezanih sosednjih območij.

Info točki Alpske konvencije v Sloveniji:

 
Stalna medresorska koordinacijska skupina

Za izvajanje Alpske konvencije v Sloveniji je bila na ravni Vlade Republike Slovenije ustanovljena Stalna medresorska koordinacijska skupina. Skupino sestavljajo resorna ministrstva povezana z izvajanjem Alpske konvencije, predstavniki regionalne in lokalne ravni ter predstavniki nevladnih organizacij, koordinira pa jo Ministrstvo za okolje in prostor. Njena naloga je koordiniranje aktivnosti za udejanjanje Alpske konvencije in njenih izvedbenih protokolov v Sloveniji ter skrb za izpolnjevanje obveznosti Slovenije, za katere je kot pogodbenica zavezana na mednarodni ravni.

Sodelujoči partnerji

- alpske občine

- javni zavodi

- nevladne organizacije

Slovenski predstavniki vključeni v institucije in organizacije s statusom opazovalcev pri Alpski konvenciji so:

Poročila o udejanjanju Alpske konvencije in njenih protokolov v Sloveniji

V skladu s pravili konvencije in ministrskimi sklepi, pogodbenice periodično pripravljajo nacionalna poročila o izvajanju Alpske konvencije in njenih izvedbenih protokolov.

  • 1. poročilo o izvajanju Alpske konvencije za Odbor za preverjanje (2005)
  • 2. poročilo o izvajanju Alpske konvencije za Odbor za preverjanje (2009)
  • Sintezno poročilo o izvajanju Alpske konvencije (2009)
  • Poročilo o izvajanju Deklaracije »Prebivalstvo in kultura« (v pripravi)

Alpska konvencija na lokalni ravni

Slovenija se zavzema za aktivnejše izvajanje Alpske konvencije na celotnem slovenskem ozemlju. V času predsedovanja Alpski konvenciji je Ministrstvo za okolje in prostor v letih 2010 in 2011 intenzivneje podpiralo aktivnosti, ki sledijo načelom Alpske konvencije in njenih protokolov. Skupaj s partnerji bomo organizirali posvete na lokalni in regionalni ravni, seznanjali otroke in mladino s pomenom Alp, spodbujali športno – rekreativne dejavnosti, kulturne dogodke…

Alpska konvencija na lokalni ravni - Primeri dobrih praks v Sloveniji 

V letu, ko je Slovenija predsedovala Alpski konvenciji (2009-2011), se je Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije odločilo zbrati primere dobre prakse uresničevanja Alpske konvencije v Sloveniji. To nalogo je prevzela CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp,  ki ima že dolgoletne izkušnje delovanja na lokalni ravni in je dosegla na svojem področju delovanja prepoznavnost., Teme, ki jih pokriva Alpska konvencija so namreč tudi glavne teme njenega delovanja.,. Zbrani projekti prikazujejo zelo različne zgodbe od uresničevanja trajnostnega razvoja ter skrbi za dvig ozaveščanja o vrednotah prostora, do infrastrukturnih projektov, ki nudijo več opremljenosti. Nekateri so usmerjeni v integracijo področij, vsebin in lokalnega prebivalstva z namenom dviga turistične vrednosti območij, drugi v dvig prepoznavnosti podeželja, dvig lokalne identitete ter samozavesti.

Primeri dobrih praks

Aktivnosti in projekti

Aktivnosti in projekti

Skupni projekti

  • Alpska konvencija in EU strategija za alpsko regijo 
    Alpska konvencija in EU strategija za alpsko regijo Alpska konvencija se je aktivno vključila v pripravo EU strategije za Alpsko regijo, ki povezuje gorska in nižje ležeča ravninska območja z velikimi alpskimi mesti. S svojimi izkušnjami, pridobljenimi v okviru delovnih skupin in platform ter mrežami, ki delujejo na terenu, lahko Alpska konvencija prispeva k oblikovanju projektov trajnostnega razvoja za gorska območja. Spremljanje dela za pripravo EU strategije ter vključevanje vanj poteka preko Delovne skupine za makroregionalno strategijo za Alpe.Vloga Slovenije v EU Strategiji za Alpsko regijo - posvet, 23. maj 2014 v Celju•Brati gore•Mednarodna potujoča razstava »Konstruktivne Alpe«•Dan Alpske konvencije
    Alpska konvencija se je aktivno vključila v pripravo EU strategije za Alpsko regijo, ki povezuje gorska in nižje ležeča ravninska območja z velikimi alpskimi mesti. S svojimi izkušnjami, pridobljenimi v okviru delovnih skupin in platform ter mrežami, ki delujejo na terenu, lahko Alpska konvencija prispeva k oblikovanju projektov trajnostnega razvoja za gorska območja. Spremljanje dela za pripravo EU strategije ter vključevanje vanj poteka preko Delovne skupine za makroregionalno strategijo za Alpe.
  • Vloga Slovenije v EU Strategiji za Alpsko regijo - posvet, 23. maj 2014 v Celju
  • Brati gore 
  • Mednarodna potujoča razstava »Konstruktivne Alpe« 
  • Dan Alpske konvencije