GOV.SI

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Polnopravno članstvo v Natu je strateški cilj, ki smo si ga v Sloveniji zastavili že ob osamosvojitvi. Za članstvo v Natu smo si prizadevali zaradi temeljnih vrednot, svojih strateških varnostnih interesov in vitalnih nacionalnih državnih interesov.

Slovenija je postala članica Nata 29. marca 2004. Povabilo za članstvo je bilo dokaz, da so nas tedanje članice Nata prepoznale kot državo, ki je politično in obrambno sposobna prispevati k uresničevanju temeljnih določil Severnoatlantske pogodbe, ki je ne glede na skoraj že sedemdesetletni obstoj, še vedno temeljni dokument evro-atlantske skupnosti.

Članstvo v Natu je okrepilo našo varnost in prispevalo k našemu dolgoročnemu razvoju. Slovenijo je umestilo v politični in varnostni okvir najrazvitejših zahodnih držav, ter utrdilo njeno mednarodno identiteto kot demokratične, miroljubne in v povezovalne procese usmerjene države. Zato tudi leta 2015 sprejeta Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije že v preambuli določa, da je Nato temeljni okvir za zagotavljanje nacionalne varnosti naše države.

O Natu

Nato ali Severnoatlantsko zavezništvo je bilo ustanovljeno 4. aprila 1949 na osnovi 51. člena Ustanovne listine OZN, ki omogoča državam pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe. Države članice so se s podpisom ali s kasnejšim pristopom k Severnoatlantski pogodbi odločile združiti svoja prizadevanja za mir in varnost, ter se, v skladu s Severnoatlantsko pogodbo in Ustanovno listino OZN, zavezale skupaj varovati svobodo, skupno dediščino in vrednote svojih narodov s političnimi in vojaškimi sredstvi.

V političnem smislu Nato promovira demokratične vrednote in omogoča posvetovanje zaveznic, krepi skupno reševanje varnostnih in političnih vprašanj ter s tem dolgoročno preprečuje nastanek konfliktov. Nato je zavezan mirnemu reševanju sporov; če pa diplomatska prizadevanja spodletijo, ima vojaško sposobnost kriznega odzivanja in upravljanja, na podlagi klavzule kolektivne obrambe (5. člen Severnoatlantske pogodbe).

Natov Strateški koncept

Ključne naloge in aktivnosti Nata, njegovo strateško okolje in cilje v obdobju desetletja določa Natov Strateški koncept. Aktualni koncept, sprejet leta 2010, potrjuje tri temeljne naloge Nata: kolektivno obrambo, krizno upravljanje in kooperativno varnost.

Kolektivna obramba

Kolektivna obramba in odvračanje pred sleherno grožnjo zoper katero koli državo članico Nata sta primarni nalogi organizacije. Zaveznice lahko "za mizo" Severnoatlantskega sveta (NAC) odpremo katerokoli vprašanje, ki je predmet naše zaskrbljenosti in zadeva varnost posamezne države članice. Zaveznice se skozi vse leto vsakodnevno posvetujemo o vseh relevantnih vprašanjih evro-atlantske varnosti. Odločitve na vseh ravneh sprejemamo na osnovi soglasja vseh zaveznic.

Zaveznice v Natu se sicer v zadnjem desetletju soočamo z varnostnim okoljem, ki je bolj raznoliko, kompleksno, zahtevno in hitro spreminjajoče, kot kdaj koli prej vse od časa nastanka organizacije. Naša okrepljena obrambna in odvračalna drža se osredotoča na konvencionalne oborožene sile, prednjo prisotnost, združene zračne in pomorske sile, kibernetsko obrambo, civilno pripravljenost, soočanje s hibridnimi grožnjami ter sodelovanje z Evropsko unijo. Poseben pomen pri tem ima implementacija valižanske zaveze o obrambnih izdatkih.

Krizno upravljanje

Skrb za varnost na območju držav članic Nata, včasih zahteva ukrepanje izven zavezniških meja in vzpostavljanje stabilnosti v Natovi soseščini. V zavezništvu na podlagi konsenza prispevamo k učinkovitemu preprečevanju konfliktov, aktivnemu vključevanju v obvladovanje kriznih razmer in globalnim naporom v boju zoper terorizem.

Nato trenutno z okoli 20.000 pripadniki deluje v mednarodnih vojaških operacijah in misijah kriznega upravljanja v Afganistanu, na Kosovu in v Sredozemlju. Poleti 2018 se je vzpostavila Natova nebojna misija v Iraku, kjer Nato pomaga pri vzpostavljanju in usposabljanju iraških varnostnih sil in struktur. Več o sodelovanju Slovenije v operacijah Nata si lahko preberete v temi Mednarodne operacije in misije.

Kooperativna varnost in Natova partnerstva

Nato ni zgolj obrambno zavezništvo, temveč tudi varnostno zavezništvo. Sodelovanje s partnerji – državami in mednarodnimi organizacijami – ki niso članice Nata postaja vse bolj pomembno. Spodbujanje širokega partnerstva, sodelovanje in dialog z drugimi državami ali organizacijami na evroatlantskem območju z namenom izboljšanja preglednosti, vzajemnega zaupanja in sposobnosti za skupno ukrepanje z Natom je najboljše jamstvo za krepitev varnosti na evroatlantskem območju, saj se v kompleksnem mednarodnem varnostnem okolju nobena država ali organizacija ni sposobna učinkovito soočati z sodobnimi varnostnimi izzivi. Različni Natovi partnerski formati predstavljajo okvir za politični dialog in regionalno sodelovanje na področju varnosti in obrambe ter spodbujanja skupnih vrednot.

Kronologija vključevanja v Nato

1993 - Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Resolucijo o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti. 

1994 - Demokratično izražena politična volja za približevanje Slovenije Natu je bila prvič jasno deklarirana v dopolnilih k Resoluciji o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti, sprejetih v Državnem zboru Republike Slovenije januarja 1994. Na temelju tako izražene odločitve slovenskega parlamenta se je Slovenija 30. marca 1994 med prvimi vključila v Partnerstvo za mir (PzM) in še isto leto postala pridružena partnerica v Severnoatlantski skupščini (NAA).

1995 - Slovenija je začela izvajati prvi cikel tako imenovanega procesa načrtovanja in ocenjevanja (Planning and Review Process). V tem procesu, ki se odvija vsako leto, država predstavi svojo nacionalno obrambno politiko in načrtovanje, določi udeležbo države v mirovnih in humanitarnih operacijah ter opredeli politiko omejevanja širjenja orožja za množično uničevanje. Tega leta je Slovenija predala svoj prvi Individualni partnerski program (IPAP). Avgusta istega leta so se pripadniki Slovenske vojske prvič udeležili vaje PzM, ki je potekala v ZDA (Cooperative Nugget). Podpisan je bil tudi Sporazum o statusu sil in tranzitu sil IFOR oziroma SFOR.

1996 - Slovenija je konec januarja postala polnopravna članica Severnoatlantskega sveta za sodelovanje (NACC). Politična odločitev Slovenije za članstvo v Natu je bila nedvoumno izražena v 11. aprila 1996 sprejetem sklepu Državnega zbora RS, ki pravi, da 'Republika Slovenija želi zagotoviti svoj temeljni varnostni interes v okviru sistema kolektivne obrambe, ki ga omogoča članstvo v Natu.' Med prvimi partnerskimi državami se je Slovenija odzvala na predlog Atlantskega zavezništva za individualni dialog z Natom in kot prva partnerska država, 17. aprila 1996, tudi pričela z dialogom. V treh krogih individualnega dialoga je Slovenija na celovit način predstavila svoj politični, gospodarski in obrambni ustroj.

1997 - Aprila je DZ RS sprejel Deklaracijo o vključevanju v Nato. Avgusta je tedanji Predsednik RS Milan Kučan podpisal ukaz o ustanovitvi Misije Republike Slovenije pri Natu. Oktobra je Slovenija napotila pripadnike Slovenske vojske v SFOR.

1998 - Februarja je vlada predstavila nacionalno strategijo za vstop v Nato. Oktobra je Slovenija odprla svoj zračni prostor za prelete zračnih plovil zveze Nata. V večjem delu Slovenije je potekala največja Nato/partnerska vaja izven območja zveze Nato doslej 'Cooperative Adventure Exchange '98', na kateri je sodelovalo preko 6000 vojakov iz držav članic zveze Nato in partnerskih držav. 

1999 - Države članice Nata so na vrhu v Washingtonu aprila 1999 sprejele Akcijski načrt za članstvo (ANČ). S sprejemom Letnega nacionalnega programa (LNP) RS za izvajanje ANČ v Natu 1999-2000 in njegovo predajo, se je Slovenija vključila v proces ANČ. 

2000 - Aprila je v Sloveniji potekala raziskovalna delavnica zveze Nato. Prvi cikel ANČ 1999-2000 se je zaključil maja 2000 z zasedanjem Severnoatlantskega sveta s Slovenijo. V LNP za obdobje 2000-2001 je Slovenija že drugič predstavila aktivnosti in cilje, za katere se je odločila, da jih bo dosegla, načine in roke njihovega uresničevanja.

2001 - Slovenija je pripravila tretji letni nacionalni program za obdobje 2001/2002, ki ga je vlada sprejela septembra in predala mednarodnemu sekretariatu Nata oktobra 2001.

2002 - Septembra je Slovenija predala Natu četrti LNP ANČ 2002-2003. 21. in 22. novembra je bila na vrhunskem zasedanju Nata v Pragi Slovenija povabljena - skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Litvo, Latvijo, Romunijo in Slovaško, da začne pristopne pogovore za članstvo v Natu. 26. novembra je slovenska vlada prejela formalno pisno povabilo GS Nata, da prične s pristopnimi pogovori. 24. decembra je Vlada RS sprejela izhodišča za pristopne pogovore z Natom.

2003 - Pristopni pogovori z Natom so potekali v dveh krogih (21. in 31. januarja). Vlada Republike Slovenije je 23. januarja sprejela Pobudo za pristop k Severnoatlantski pogodbi. 23. marca je na referendumu o vstopu Slovenije v Nato 66,08% volivcev podprlo članstvo Slovenije v Nato. 26. marca so stalni predstavniki devetnajstih članic Nata v Bruslju podpisali protokol o pristopu Slovenije v Nato. Slovenija je 15. oktobra Natu predala peti LNP RS za izvajanje ANČ v Natu 2003-04.

2004 - Državni zbor Republike Slovenije je 24. februarja sprejel zakon o ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe, listino o pristopu pa je Slovenija deponirala 29. marca pri depozitarju (ZDA) in s tem postala članica Nata. Marca so se slovenski vojaki pridružili mirovni misiji ISAF v Afganistanu.