Skoči do osrednje vsebine

S sodelovanjem v skupni varnostni in obrambni politiki EU smo v Sloveniji varnejši in močnejši. Tako na državni ravni kot v EU se vse bolj zavedamo, da mora Evropa na globalni ravni narediti več za zaščito svojih interesov in varnosti. Sprejem Globalne strategije EU in Evropskega akcijskega načrta za področje varnosti in obrambe, vzpostavitev Stalnega strukturnega sodelovanja na področju varnosti in obrambe, sodelovanje z Natom ter krepitev civilnih vidikov skupne varnostne in obrambne politike kažejo smer krepitve evropske varnosti in obrambe.

EU krepi prizadevanja za skupno varnost

Skupna varnostna in obrambna politika (SVOP) je sestavni del skupne zunanje in varnostne politike EU s poudarkom na področjih vojaškega in civilnega kriznega upravljanja, preprečevanja konfliktov ter podpore na področju reforme varnostnega sektorja. SVOP je v zadnjih letih dosegla bistven razvoj, predvsem po letu 2016 s sprejetjem Globalne strategije EU, Izvedbenega načrta za varnost in obrambo, Evropskega akcijskega načrta za področje obrambe ter Zavez za krepitev civilnih vidikov skupne varnostne in obrambne politike. Učinkovitost in vpliv SVOP sta se povečala, razvoj obrambnih zmogljivosti EU in evropske obrambne industrije pa se krepita. Pogodba o Evropski uniji govori tudi o vzajemni pomoči v primeru oboroženega napada na ozemlje države članice in pomoči v duhu solidarnosti ob terorističnih napadih ter naravnih in drugih nesrečah. SVOP EU je komplementarna z Natovo in dopolnjuje varnostna zagotovila Nata. Ob tem Nato še naprej ostaja primarni okvir za kolektivno obrambo.

Sodelovanje Slovenije v pobudah skupne varnostne in obrambne politike EU

Slovenija si prizadeva za ukrepe na ravni EU, ki bodo omogočili, da se bodo slovenski državljani počutili varne v Sloveniji in EU ter da bodo pri tem spoštovane temeljne človekove pravice. Vodilo skupnega zunanjega in varnostno-obrambnega delovanja EU ostaja Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko EU iz leta 2016. Slovenija si prizadeva za utrjevanje napredka, narejenega v zadnjih letih, ter za nadaljnje uresničevanje strategije. Med pomembnejšimi pobudami na področju SVOP

  • smo se pridružili Stalnemu strukturnemu sodelovanju (Permanent Structured Cooperation – PESCO),
  • podpiramo oblikovanje Evropskega obrambnega sklada (European Defence Fund – EDF) in
  • vzpostavitev procesa usklajenega letnega pregleda na področju obrambe (Coordinated Annual Review on Defence – CARD),
  • aktivno sodelujemo pri oblikovanju načrta razvoja zmogljivosti EU (Capability Development Plan – CDP),
  • izpolnjujemo Zaveze za krepitev civilnih vidikov skupne varnostne in obrambne politike. 

Posebnega pomena pri zagotavljanju varnosti EU je tudi učinkovito soočanje in krepitev odpornosti na novodobne varnostne izzive, predvsem kibernetske in hibridne grožnje.

Slovenija in Stalno strukturno sodelovanje na področju varnosti in obrambe

Stalno strukturno sodelovanje na področju varnosti in obrambe ali pobuda PESCO je opredeljena v Pogodbi o Evropski uniji in omogoča, da se države članice EU, ki želijo intenzivneje sodelovati na področju SVOP, dogovorijo za sodelovanje, načrtovanje in izvajanje politike na podlagi določil in zavez, ki jih sprejmejo.

Slovenija je k pobudi pristopila takoj ob njeni ustanovitvi, to je decembra 2017. S pristopom smo potrdili namero, da dosegamo dogovorjene cilje glede višine in strukture obrambnih izdatkov, usklajenega razvoja obrambnih zmogljivosti in zagotavljanja operativnih zmogljivosti, sodelujemo v večnacionalnih projektih razvoja zmogljivosti na ravni EU in pri razvoju skupnih zmogljivosti ter v skupnih investicijskih projektih.

S sodelovanjem v pobudi krepimo varnost in obrambno sposobnost Slovenije ter izražamo namero glede aktivnega sodelovanja pri nadaljnjem povezovanju EU. Slovenija sodeluje v štirih projektih pobude PESCO:

  • Vojaška mobilnost (Military Mobility), katere cilj je omogočati nemoteno in učinkovito mobilnost vojaškega osebja in opreme po Evropi,
  • Mreža logističnih vozlišč v Evropi in podpora operacijam (Network of Logistic Hubs in Europe and Support to Operations), s katero želi EU okrepiti strateško logistično podporo ter uspešnost načrtovanja sil v operacijah in misijah EU,
  • Storitev nadzora nad kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi sredstvi (Cemical, Biological, Radiological and Nuclear Surveillance as a Service – CBRN SaaS), s katero bo zagotovljeno uspešno prepoznavanje groženj uporabe teh sredstev v realnem času,
  • Integriran skupni center za usposabljanje in simulacije (Integrated European Joint Training and Simulation Centre - EUROSIM), katerega namen je vzpostaviti središče za usposabljanje in simulacije.
Slovenska vojska ima zmogljivosti za radiološko, kemično in biološko obrambo.

Slovenska vojska ima zmogljivosti za radiološko, kemično in biološko obrambo | Avtor Arhiv Slovenske vojske

Sodelovanje Slovenije v Evropski obrambni agenciji

Evropska obrambna agencija (European Defence Agency - EDA) deluje z namenom podpore državam članicam in Svetu EU pri izboljšanju evropskih obrambnih zmogljivosti na področju kriznega upravljanja. Ima osrednjo vlogo pri uresničevanju novih ciljev EU ter krepitvi sodelovanja na področju varnosti in obrambe EU, predvsem v okviru pobude Stalnega strukturnega sodelovanja na področju varnosti in obrambe. Pomembno vlogo ima na področju inovacij, raziskav in razvoja ter ustvarjanja priložnosti za srednja in majhna podjetja. Agencija podpira konkurenčnost in sodelovanje evropske obrambne industrije ter enoten evropski obrambni trg. Slovenija se je agenciji pridružila leta 2004.

Z agencijo sodelujemo pri več projektih, med drugim tudi:

  • Pri projektu Enotnega evropskega neba (Single European Sky – SES) z agencijo usklajujemo vojaška mnenja, sodelujemo pri posodabljanju regulative z navedenega področja in izmenjujemo podatke glede izpolnjevanja uredb EU.
  • Program helikopterskih vaj (Helicopter Exercise Programme – HEP) helikopterskim enotam omogoča usposabljanje in udeležbo na vajah.
  • Projekt Souporaba rezervnih delov (Sharing of Spare Parts – SoSP) omogoča izmenjavo rezervnih delov vojaške opreme na vseh področjih vojaškega delovanja.
  • Program Večnacionalna modularna medicinska enota (Multinational Modular Medical Unit – M3U) z integracijo nacionalnih zmogljivosti zagotavlja večnacionalne premostljive bolnišnice.
  • V okviru pobud, ki vplivajo na vojaško mobilnost, smo vključeni v projekt večmodalnega transportnega vozlišča (Multimodal Transport Hub).
  • Projekt Diplomatska dovoljenja za prelete vojaških zrakoplovov (Diplomatic Clearances – DIC) zagotavlja poenotenost in poenostavitev postopkov za prelete vojaških letal znotraj prostora EU.
  • Projekt Zagotavljanje energije s področja uporabe gorivnih celic (Innovative Auxiliary Power Unit for Military Purposes - IAPUNIT).

Za Slovenijo je vključevanje srednjih in malih subjektov v proizvodne, raziskovalne in druge procese obrambne industrije izjemnega pomena.

Letališče Cerklje ob Krki

Letališče Cerklje ob Krki | Avtor Arhiv Ministrstva za obrambo

Sodelovanje EU in Nata

Slovenija je članica obeh organizacij, zato zagovarjamo tesno sodelovanje in delitev vlog med EU in Natom. Za učinkovito soočanje z varnostnimi tveganji v Evropi je sodelovanje EU in Nata nujno. Zavzemamo se za načelo enotnega nabora sil in razvoja zmogljivosti ob upoštevanju načela komplementarnosti EU z Natom, predvsem z namenom enotnega delovanja ob varnostnih grožnjah.

Prelomnica pri krepitvi sodelovanja med EU in Natom je Skupna deklaracija EU in Nata, podpisana ob robu vrha Nata v Varšavi julija 2016. Pripravljen je implementacijski načrt deklaracije z 42 konkretnimi predlogi sodelovanja. Deklaracija prepoznava sedem glavnih področij sodelovanja obeh organizacij: zoperstavljanje hibridnim grožnjam; operativno sodelovanje, predvsem na morju in v boju proti migracijam; koordinacijo na področju kibernetske varnosti; razvoj komplementarnih povezljivih obrambnih zmogljivosti; krepitev evropske obrambne industrije; načrtovanje sočasnih vaj; izgradnjo obrambnih zmogljivosti in nacionalne odpornosti partnerskih držav. Ob vrhu Nata v Bruslju julija 2018 je bila podpisana že druga deklaracija, ki potrjuje napredek in potrebo po nadaljnjem sodelovanju med organizacijama. Dodane so bile nove teme, kot so: boj proti terorizmu, ženske, mir in varnost ter vojaška mobilnost, s tem pa tudi 32 novih predlogov sodelovanja. 

Kar 20 od skupno 74 predlogov se nanaša na hibridne grožnje, med najbolj izpostavljenimi pobudami pa sta tudi kibernetska varnost in vojaška mobilnost. 

Usklajeno in aktivno sodelovanje na teh področjih glede na letna poročila že prinaša dobre primere konkretnih koristi skupnih prizadevanj obeh organizacij.

Krepitev civilnih vidikov skupne varnostne in obrambne poltike

Civilni vidiki SVOP so pomemben vidik EU celostnih prizadevanj pri zagotavljanju mednarodne varnosti in miru, kakor tudi zagotavljanja varnosti EU in njene neposredne soseščine. Civilni vidiki vključujejo podporo reformi varnostnega sektorja, podporo in svetovanje na področju pravosodja in javne uprave, dobrega vladanja, demokratičnega nadzora, opazovanje razmer na terenu, krepitev stabilnosti in odpornosti, vključno na področjih boja proti organiziranem kriminalu, terorizmu, varovanju meja in hibridnih groženj. Skupaj ima EU v desetih civilnih misijah od Zahodnega Balkana, Vzhodne Evrope, Severne Afrike, Sahela, Roga Afrike do Bližnjega vzhoda napotenih več kot 2000 policistov, pravosodnih izvedencev in drugega civilnega osebja.

Skladno z Globalno strategijo, potrebami, izkušnjami in odločitvami o nadaljnji krepitvi EU varnosti in obrambe je EU novembra 2018 z odločitvijo o krepitvi civilnih vidikov SVOP (Zaveze za krepitev civilnih vidikov skupne varnostne in obrambne politike, tako imenovani Civilian Compact) začela proces nadgradnje civilnih vidikov s ciljem povečanja zmogljivosti, večje učinkovitosti, odzivnosti in povezanosti z drugimi EU politikami in instrumenti. Proces vključuje tako države članice kot tudi pristojne EU institucije. Države članice bodo v okviru nacionalnih izvedbenih načrtov opredelile izvedbo sprejetih zavez. Slednje skupaj z akcijskim načrtom pristojnih institucij EU predstavlja celosten okvir krepitve civilnih vidikov do leta 2023. Vlada Republike Slovenije bo v letu 2020 z Nacionalnim izvedbenim načrtom za razvoj civilnih zmogljivosti mednarodnega kriznega upravljanja potrdila cilje, prednostna področja delovanja, dopolnitve okvirja in postopkov, nadgradnjo usposabljanja, zagotovitev ustreznih virov, povečanje vidnosti in predviden časovni okvir za izvedbo.

Iskalnik