Mednarodne operacije in misije
Namen in učinki sodelovanja
Republika Slovenija s civilnimi in vojaškimi zmogljivostmi prispeva k vzdrževanju mednarodnega miru, varnosti in stabilnosti, usposabljanju in izgradnji obrambno-varnostnih institucij držav na kriznih območjih, uresničevanju reformnih in evroatlantskih prizadevanj partneric, preprečevanju nelegalnih migracij ter zoperstavljanju terorizmu.
Republika Slovenija s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah (MOM) sorazmerno prevzema zavezniška bremena in izpolnjuje mednarodne zaveze, hkrati pa kot članica mednarodnih organizacij aktivno sooblikuje njihove politike, načrte in odločitve glede MOM.
Izvrševanje obveznosti, ki jih je Republika Slovenija sprejela v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami, je ena izmed glavnih nalog Slovenske vojske, ki so navedene v 37. členu Zakona o obrambi. Slovenska vojska pripadnice in pripadnike na opravljanje te naloge v tujino napotuje skladno s sklepi Vlade Republike Slovenije. Republika Slovenija posebno pozornost namenja varnosti in zaščiti slovenskih pripadnikov v MOM.
Tovrstno delovanje v mednarodnem okolju je hkrati gonilo razvoja Slovenske vojske in širšega obrambnega sistema, vir izkušenj, veščin in znanj ter mehanizem za krepitev bojne sposobnosti in karakterja oboroženih sil. Omogoča nadgradnjo dvostranskih odnosov, sodelovanja in povezljivosti z oboroženimi silami zavezniških držav.
Avtor: Arhiv Slovenske vojske
Aktivni predvsem na območju Zahodnega Balkana
Pripadniki Slovenske vojske, civilni strokovnjaki in drugo osebje ter zmogljivosti Ministrstva za obrambo so dejavno vključeni v MOM na območjih, od koder izhajajo grožnje mednarodni in s tem tudi nacionalni varnosti.
Slovenska vojska je od prve napotitve na mednarodno misijo Alba v Albanijo maja 1997 do sredine leta 2025 opravila približno 16.750 napotitev v prek 30 MOM. Z več kot petimi odstotki stalne sestave Slovenske vojske v MOM se uvrščamo med zaveznice, ki nadpovprečno prevzemajo operativno breme. Z varnostnega, zunanjepolitičnega, gospodarskega in drugih vidikov je za nas strateškega pomena območje Zahodnega Balkana. Težišče operativnega delovanja Slovenske vojske v tujini zato ostaja v tej regiji, kjer stabilizacijski, reformni in evroatlantski integracijski procesi še niso končani. Ministrstvo za obrambo operativno delovanje Slovenske vojske na Zahodnem Balkanu v zadnjih letih dopolnjuje z okrepljenimi projektnimi aktivnostmi v podporo lokalnemu okolju. Slovenski kontingent v operaciji KFOR na Kosovu podpira mednarodna varnostna prizadevanja in razvoj kosovskih varnostnih institucij. Na Kosovu je Slovenska vojska vključena tudi v misijo Združenih narodov (angleško United Nations Mission in Kosovo – UNMIK). Dejavni smo v operaciji EUFOR Althea v Bosni in Hercegovini, katere osnovno poslanstvo je podpora tamkajšnjim oblastem in institucijam pri vzdrževanju varnega in stabilnega okolja. Aktivni smo v Natovem poveljstvu v Sarajevu ter v zavezniški povezovalni pisarni v Beogradu, prek katerih državam gostiteljicam zagotavljamo podporo pri izvajanju obrambno-varnostnih reform in približevanju evroatlantskim integracijam oziroma sodelovanju z njimi.
Avtor: Robert Cotič
S sodelovanjem Slovenske vojske na misijah v okviru Natovih prednjih kopenskih sil (angleško Forward Land Force - FLF) v Latviji in na Slovaškem prispevamo k zavezniški odvračalni in obrambni drži kot skupnemu odzivu Nata na bistveno spremenjeno varnostno okolje v njegovi vzhodni soseščini. Gre za ukrep, ki nedvoumno odraža zavezniško enotnost, odločnost in solidarnost z vzhodnimi zaveznicami. V Latviji tesno sodelujemo s Črno goro in Severno Makedonijo, saj sta njuna vojaška oddelka integrirana v slovenski kontingent, kar krepi mentorsko vlogo Slovenije v MOM.
Ker se zavedamo globalnih varnostnih izzivov ter pomena skupnega nastopa in solidarnosti pri njihovem naslavljanju, sodelujemo v protiterorističnih prizadevanjih Globalne koalicije za boj proti Daesh. Dejavni smo v pomorskih operacijah EU Naval Force Mediterranean Operation (EUNAVFOR MED) Irini in EUNAVFOR Aspides ter v Natovi pomorski aktivnosti v Egejskem morju, s čimer naslavljamo pomorsko varnostno dimenzijo. V okviru misije EU za vojaško pomoč v podporo Ukrajini (angleško EU Military Assistance Mission in support of Ukraine – EUMAM Ukrajina) slovenski vojaški inštruktorji usposabljajo pripadnike ukrajinske vojske. Zaradi kompleksnosti, prepletenosti in dolgoročnosti varnostnih in drugih izzivov na Bližnjem vzhodu ohranjamo kontinuiteto sodelovanja na misiji OZN za nadzor premirja v Libanonu (angleško UN Truce Supervision Organization – UNTSO), poleg tega pa je enota Slovenske vojske vključena v misijo Združenih narodov na Cipru (angleško United Nations Peacekeeping Force in Cyprus – UNFICYP). Republika Slovenija je tudi uradno sodelujoča zaveznica v Natovi misiji v Iraku (angleško Nato Mission Iraq – NMI Irak).
Enote Slovenske vojske se vključujejo tudi v hitre odzivne sile Nata (angleško Nato Force Model – NFM in Allied Reaction Force - ARF) in bojne skupine Evropske unije (angleško EU Battlegroup/Rapid Deployment Capacity – EUBG/RDC), ki so zmožne izvajati celoten spekter nalog kriznega odzivanja in katerih vloga se v spremenjenem varnostnem okolju močno krepi. Slovenska vojska s sodelovanjem v teh večnacionalnih strukturah izboljšuje povezljivost z zavezniškimi vojskami, odzivnost in zmožnost skupnega delovanja po različnih scenarijih kriznega odzivanja, vključno z aktivnostmi kolektivne obrambe.
Severnoatlantsko zavezništvo za Republiko Slovenijo, ki nima vseh ustreznih letalskih zmogljivosti, izvaja mirnodobno misijo varovanja slovenskega zračnega prostora (angleško NATO Air Policing). Republika Slovenija za izvajanje misije, ob ohranjanju polne suverenosti v svojem zračnem prostoru, zagotavlja nadzor zračnega prometa in zmogljivosti za iskanje in reševanje. Republika Slovenija v tej misiji z izjemo lastnih stroškov za nadzor zračnega prostora in za zagotavljanje pripravljenosti stalne helikopterske službe iskanja in reševanja nima finančnih obveznosti.
Avtor: Arhiv Slovenske vojske
V tujini tudi civilno osebje
Celostni pristop pri načrtovanju in vključevanju nacionalnih virov, zmogljivosti in pripadnikov v MOM je pomemben vidik sodelovanja Republike Slovenije v vse bolj raznolikih, kompleksnih in zahtevnih operacijah. Le tako lahko povečamo možnosti za uspešno delovanje in trajno izpolnjevanje ciljev na posameznih kriznih območjih.
Strategija sodelovanja Republike Slovenije v MOM posebej poudarja uporabo celotnega nabora razpoložljivih mehanizmov in zmogljivosti ter usklajenost in sodelovanje vseh deležnikov na nacionalni ravni, od načrtovanja do izvajanja sodelovanja v MOM.
Vojaški prispevek v MOM že vrsto let dopolnjujemo z vključevanjem civilnega osebja. Ministrstva evidentirajo kandidate za civilne strokovnjake na obrambnem področju na podlagi kandidatove prostovoljne odločitve oziroma jih Ministrstvo za obrambo evidentira na podlagi prijav kandidatov na razpis. Kandidati, izbrani na podlagi preferenčnih znanj, opravijo posebno usposabljanje. S tem pridobijo certifikat o usposobljenosti in so za dobo najmanj petih let vpisani v evidenco Ministrstva za obrambo. Kandidirajo lahko na razpisih za napotitev v mednarodne operacije in misije, večnacionalne pobude in organe mednarodnih organizacij.
Do julija 2025 je bilo skupaj izvedenih 152 napotitev civilnih strokovnjakov v MOM. Znanje in izkušnje, ki jih ti strokovnjaki pridobijo v MOM, nato uporabljajo v nacionalnem obrambno-varnostnem sistemu.
Slovenija prepoznavnejša v mednarodni skupnosti
Slovenski pripadniki v MOM prizadevno, zgledno in uspešno uresničujejo interese Republike Slovenije, prispevajo k pozitivni promociji in vidnosti države v svetu. Prepoznani so po svoji profesionalnosti, strokovnosti in izurjenosti ter drugih prednostih. Civilno prebivalstvo jih v okoljih, kjer delujejo, sprejema z naklonjenostjo in zaupanjem.
Strategija
-
Strategija sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah
Strategije in programi