Mednarodno pravo

Spoštovanje mednarodnega prava je obveznost, vrednota in interes slovenske zunanje politike, saj le to zagotavlja stabilno mednarodno okolje. Zavzemamo se za krepitev temeljnega načela vladavine prava, ki je tudi vodilo slovenske zunanje politike na državni in mednarodni ravni.

Mednarodno javno pravo

Mednarodno pravo je sistem splošno sprejetih zavezujočih pravnih pravil in načel, ki določajo pravice in obveznosti subjektov mednarodnega prava v njihovih medsebojnih odnosih. Ta pravna pravila in načela izhajajo zlasti iz mednarodnega običajnega prava, mednarodnih pogodb, splošnih mednarodnih načel in mednarodne sodne prakse.

Mednarodno javno pravo ureja mednarodne odnose in razmerja med subjekti mednarodnega prava na različnih področjih. Slovenija posebno pozornost namenja njegovi kodifikaciji in razvoju, tudi prek Komisije OZN za mednarodno pravo (v angleščini). Njen član je od leta 2006 tudi dr. Ernest Petrič.

Zagovarjamo dosledno spoštovanje mednarodnega prava in krepitev mednarodnega pravnega sistema kot najboljšega zagotovila mednarodnega miru in varnosti. Prizadevamo si za spoštovanje in krepitev vladavine prava na državni in mednarodni ravni, vključno z mehanizmi mirnega reševanja sporov ter s spoštovanjem odločitev mednarodnih sodišč in arbitraž. Slovenija bo nadgrajevala znanje in izkušnje, pridobljene z mednarodnopravnim reševanjem sporov, tudi mednarodnih arbitraž in drugih sodnih teles.

Podpiramo prizadevanja za preprečevanje nekaznovanosti storilcev najhujših zločinov, delo Mednarodnega kazenskega sodišča (v angleščini) in spodbujamo njegovo univerzalnost. Zavzemamo se tudi za dosledno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava.

Ministrstvo za zunanje zadeve ima na področju mednarodnega prava usklajevalno vlogo v državni upravi tudi pri postopkih sklepanja mednarodnih aktov in urejanja mednarodnih pogodbenih razmerij.

Mednarodno humanitarno pravo

Vlada je leta 1999 ustanovila Medresorsko komisijo za mednarodno humanitarno pravo z nalogo oblikovati, usklajevati in voditi dejavnosti v zvezi z izvajanjem mednarodnih obveznosti. Te izhajajo iz pogodbenega prava (na primer Ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dopolnilnih protokolov iz leta 1977 in 2005 (v angleščini) ter drugih mednarodnih aktov, ki so povezani z mednarodnim humanitarnim pravom) ali iz pravil običajnega mednarodnega prava. Po prenehanju delovanja komisije je njene naloge prevzela Stalna koordinacijska skupina za mednarodno humanitarno pravo, ki se od ustanovitve marca 2014 sestaja najmanj dvakrat na leto.

Med glavnimi nalogami koordinacijske skupine sta tesnejše sodelovanje z odbori za mednarodno humanitarno pravo drugih držav in okrepljeno zavedanje o njegovem pomenu v slovenskem prostoru.

Mednarodno kazensko pravo

Na področju mednarodnega kazenskega prava izvajamo številne dejavnosti za učinkovit pregon najhujših hudodelstev in izoblikovanje sistema mednarodnega kazenskega sodstva.

Vztrajno poudarjamo pomen neodvisnega in učinkovitega Mednarodnega kazenskega sodišča (v angleščini). Sodišče je bilo ustanovljeno na podlagi Rimskega statuta, ki je stopil v veljavo 1. julija 2002. Dejavni smo pri sprejemanju postopkovnih in vsebinskih predpisov, ki zagotavljajo tekoče delo sodišča, med drugim s članstvom v Biroju Skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta v obdobju 2017–2020 (v angleščini), s čimer smo pripomogli k prepoznavnosti in krepitvi vloge sodišča. Slovenija in njeni predstavniki so od ustanovitve dalje opravljali tudi nekatere druge funkcije v okviru skupščine. V letu 2020 smo bili koordinatorji Vzhodnoevropske regionalne skupine držav članic Rimskega statuta.

Dejavno se zavzemamo za splošno veljavnost Rimskega statuta (v angleščini), h kateremu je do danes pristopilo 123 držav, in splošno odpravo omejitev pri vzpostavitvi jurisdikcije sodišč ob najhujših hudodelstvih: genocida, hudodelstev proti človečnosti, vojnih hudodelstev in agresije. Slovenska delegacija je imela pomembno vlogo tudi na prvi pregledni konferenci Rimskega statuta junija 2010 v Kampali v Ugandi, kjer sta bili z amandmaji dopolnjeni opredelitvi vojnih hudodelstev in kaznivega dejanja agresije. Pomagali smo zbližati različna stališča držav in s konkretnimi predlogi pripomogli k spremembam, ki imajo velik pomen za praktično delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča.

V boju proti nekaznovanosti za najhujše zločine smo med glavnimi pobudnicami sprejetja Konvencije o medsebojni pravni pomoči in izročitvah za pregon najtežjih mednarodnih hudodelstev pred državnimi sodišči (angleško MLA initiative – Mutual Legal Assistance and Extradition for Domestic Prosecution of the Most Serious International Crimes). Zavedamo se namreč, da imajo na prvem mestu dolžnost za pregon storilcev hudodelstev države, Mednarodno kazensko sodišče pa lahko sodi samo v primerih, ko države tega niso zmožne ali pripravljene storiti.

Izjave Slovenije na zasedanjih skupščine Rimskega statuta

Pravo morja

Slovenija je nasledila Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (v angleščini UNCLOS) in sodeluje pri delu konference njenih pogodbenic. Konferenca pogodbenic skrbi za pravilno izvajanje tega pomembnega dokumenta, ki mu pravimo tudi ustava oceanov, in si prizadeva za napredek pri upravljanju svetovnih morij in oceanov.

V Neformalnem posvetovalnem procesu pogodbenic UNCLOS (v angleščini) (United Nations Open-ended Informal Consultative Process on Oceans and the Law of the Sea (UNICPLOS)) te brez zadržkov in neposredno (tudi neformalno) izražajo svoja stališča glede konvencije in težav pri njenem izvajanju. Generalni sekretar OZN ugotovitve posvetovalnega procesa uporabi za pripravo končnega besedila resolucije Generalne skupščine OZN o oceanih in pravu morja (v angleščini). Slovenija pri tem sodeluje v okviru delovne skupine EU za pravo morja (Working Party on the Law of the Sea (COMAR)) na zasedanjih UNICPLOS in v pogajanjih za oblikovanje osnutka te resolucije Generalne skupščine OZN.

Na podlagi konvencije UNCLOS sta bila ustanovljena tudi Mednarodno sodišče (tribunal) za pravo morja (v angleščini), pristojno za reševanje sporov med pogodbenicami, in Mednarodna oblast za morsko dno (v angleščini), ki ureja izkoriščanje morskega dna in podzemlja zunaj meja jurisdikcije držav.

V letih 2018 in 2019 je bil glavni poudarek dela delovne skupine COMAR namenjen usklajevanju stališč EU in držav članic za skupni nastop na zasedanjih Medvladne konference o razvoju mednarodnopravno obvezujočega instrumenta (v angleščini) na podlagi konvencije UNCLOS glede ohranjanja in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije, ki potekajo v New Yorku.

Zbirka Mednarodno pravo

Zbirko Mednarodno pravo smo ustanovili v sodelovanju z akademsko založbo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Z njo želimo pripomoči k nadaljnjemu razvoju mednarodnopravne znanosti v slovenskem prostoru in mednarodno pravo, ki je pomembno vodilo pri delovanju Slovenije v mednarodnih odnosih, približati slovenski javnosti. V zbirki izhajajo izvirna dela slovenskih avtorjev in prevodi temeljnih del iz tujih jezikov, ki so nepogrešljivi za študente in strokovnjake s področja mednarodnih odnosov in prava ter za delo diplomatov na zunanjem ministrstvu.

Nakup tiskanih publikacij je mogoč v knjigarni Založbe FDV, dela v elektronski obliki pa najdete spodaj.

Rosalyn Higgins: Problemi in proces: mednarodno pravo in kako ga uporabljamo

Knjiga v slovensko pravo prinaša izvirne in pronicljive poglede na splošni del mednarodnega prava in je zanj dobrodošla obogatitev z značilnostmi anglosaške pravne tradicije, kot so pragmatičnost, natančnost, zdrav razum in ustvarjalnost. V uvodnem poglavju avtorica predstavi svojo teoretično obravnavo prava, v nadaljevanju pa se loti vseh temeljnih tem, ki jih mora vsebovati celovito delo o mednarodnem pravu, od virov mednarodnega prava, udeležencev v mednarodnem sistemu, vprašanj jurisdikcije in imunitet, človekovih pravic in načela samoodločbe narodov, naravnih virov, odgovornosti držav, delovanja sistema OZN, načel in pravil reševanja mednarodnih sporov pred sodišči do individualne in kolektivne uporabe sile.

Po pogodbi z založnikom Oxford University Press spletni dostop do te knjige ni več mogoč.

  • Andrej Grasselli (ur.): Mednarodno humanitarno pravo

    V knjigi enaindvajset avtorjev razpravlja o vojni, z njo povezanimi etičnimi, moralnimi in pravnimi vprašanji, o mednarodnem humanitarnem pravu in temah, ki se nanašajo nanj, ter o Sloveniji in mednarodnem humanitarnem pravu. Zbornik obudi tudi spomin na starejšo slovensko literaturo o vojnem pravu in profesorja Ivana Tomšiča, avtorja prve slovenske knjige o vojnem pravu. Knjigo je uredil veleposlanik Andrej Grasselli, med avtorji pa je tudi več diplomatov.
    Brošure, publikacije

  • Dr. Božo Cerar: Slovenski diplomatski pojmovnik

    Knjiga na enem mestu zbere vse temeljne diplomatske pojme, ki so se v zadnjem stoletju uveljavili v mednarodni diplomaciji. Razlago ključnih gesel s področja diplomacije, zunanje politike in mednarodnih odnosov avtor dopolni z osebnimi pričevanji o doživetjih v diplomaciji, kar knjigi doda posebno iskrivost in berljivost. Kakovostni priročnik bo tako v pomoč vsakomur, ki so mu ta področja blizu ali pa jih šele želi proučevati. Diplomacija je obrt z lastno terminologijo, stroka z lastnimi tehnikami in metodami ter tudi z lastnim pojmovnim aparatom in besednjakom. Za uspešno in usposobljeno diplomacijo je še posebej pomembno razumevanje diplomatske terminologije. Ta je odraz prakse držav, njena pravilna uporaba pa odraz strokovnosti.
    Brošure, publikacije

  • Hugo Grotius: Svobodno morje

    Delo je bilo v latinskem jeziku objavljeno že leta 1609, vendar zaradi temeljnih izhodišč na področju mednarodnega pomorskega prava tudi danes ohranja pomembno težo. Hugo Grotius je prvine humanizma, pravila rimskega prava in pomen pravičnosti združil v celovit sistem pravnih pravil, ki so se nanašala na odnose med državami. V svojem delu je na podlagi naravnega prava razvil in utemeljil pomembno tezo, in sicer da odprto morje in plovne poti ne morejo biti last oziroma monopol posamezne države ter da ima vsaka država pravico do svobodne plovbe in trgovanja. Prevod tega dela pomembno bogati slovensko mednarodnopravno literaturo in ponuja vpogled v zgodovinski razvoj pravnih institutov mednarodnega pomorskega prava.
    Brošure, publikacije

  • Martti Koskenniemi: Blagi prosvetitelj narodov: vzpon in padec mednarodnega prava 1870–1960

    Ministrstvo za zunanje zadeve je v sodelovanju z akademsko založbo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani objavilo slovenski prevod knjige Blagi prosvetitelj narodov: vzpon in padec mednarodnega prava 1870–1960, ki jo je napisal eden vodilnih sodobnih teoretikov mednarodnega prava Martti Koskenniemi.
    Brošure, publikacije

  • Pravo mednarodnih pogodb: priročnik, strokovni prispevki in dokumenti

    Knjiga je prvo domače avtorsko delo v zbirki Mednarodno pravo in prvo slovensko delo, ki celovito obravnava vprašanja s tega mednarodnopravnega področja. Združuje teorijo in prakso, saj v njej svoje poglede in dolgoletne izkušnje o pravu mednarodnih pogodb delijo slovenski strokovnjaki in svetovalci za mednarodno pravo na Ministrstvu za zunanje zadeve, objavljena pa so tudi slovenska besedila temeljnih pogodb s tega področja.
    Brošure, publikacije

  • Otrokove pravice v Sloveniji: od normativnih standardov do učinkovitega varstva

    Knjiga je nastala kot prispevek k praznovanju 25. obletnice sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. Delo domačih avtorjev obravnava eno od temeljnih področij mednarodnega prava, otrokove pravice, ki so hkrati pomembna prednostna naloga slovenske zunanje politike. V knjigi ugledni avtorji, teoretiki in praktiki, vladni in nevladni strokovnjaki predstavljajo svoje delovne in strokovne izkušnje s področja otrokovih pravic, njihovega urejanja, varstva in spremljanja. Zelo cenjene so tudi poslanice posebnih predstavnic in poročevalk generalnega sekretarja OZN, ki še poudarjajo pomen varstva otrok na posebno občutljivih področjih in opozorijo na vidno vlogo Slovenije v dolgoletnem prizadevanju za blaginjo otrok.
    Brošure, publikacije

  • Diplomatsko pravo – izbrane konvencije

    Monografija na enem mestu prinaša vse ključne dokumente diplomatskega prava v slovenskem in angleškem jeziku, kar bralcu omogoča tudi vpogled v slovensko terminologijo. Izbor konvencij spremlja obširna uvodna študija avtorjev dr. Iztoka Simonitija in mag. Irene Jager Agius, ki predstavi razvoj diplomatskega prava in diplomacije, prikaže njeno delovanje ter opozori na nekatere dileme in gibanja.
    Brošure, publikacije

  • Slovenske misli o mednarodnih odnosih in pravu: prispevki ob 80-letnici dr. Ernesta Petriča

    Zbornik je nastal kot poklon bogatemu strokovnemu opusu dr. Ernesta Petriča. Kot ustavni sodnik in nekdanji predsednik Ustavnega sodišča, član in nekdanji predsednik Komisije za mednarodno pravo, dolgoletni diplomat, univerzitetni profesor in nekdanji dekan je prof. dr. Petrič na vsej svoji poklicni poti pomembno prispeval k razvoju mednarodnega prava, utrjevanju vladavine prava v Sloveniji in krepitvi njene podobe na svetovni ravni. Prispevki avtorjev obravnavajo aktualne teme s področij mednarodnih odnosov in diplomacije, varstva človekovih pravic, prava in etike, mednarodnega prava ter spoštovanja raznolikosti in varstva manjšin.
    Zborniki in letopisi

Podzbirka Mednarodni dokumenti

V podzbirki Mednarodni dokumenti izhajajo knjižice manjšega formata z najpomembnejšimi mednarodnopravnimi akti in dokumenti našega časa. Njen glavni namen je omogočiti širšo dostopnost temeljnih mednarodnopravnih dokumentov slovenski diplomaciji ter strokovni in splošni javnosti.

  • Splošna deklaracija človekovih pravic

    Ob 70. obletnici sprejetja je Ministrstvo za zunanje zadeve pripravilo uradni prevod tega temeljnega dokumenta, ki je bil pred tem že na voljo v slovenščini po zaslugi prizadevanj Društva za Združene narode za Slovenijo. Splošna deklaracija človekovih pravic je po grozodejstvih druge svetovne vojne leta 1948 ubesedila pričakovanja in prizadevanja za dostojanstvo vseh, svobodno življenje, življenje brez strahu in pomanjkanja. To je najbolj daljnosežni tovrstni dokument Organizacije združenih narodov, na njem temelji ves mednarodnopravni ustroj človekovih pravic. Človekove pravice so dolgoletno prednostno področje slovenske zunanje politike, s posebnim poudarkom na zaščiti ranljivih skupin, boju proti vsem oblikam diskriminacije in izobraževanju za človekove pravice.
    Brošure, publikacije

  • Ustanovna listina Organizacije združenih narodov in Statut Meddržavnega sodišča

    V knjižici sta objavljena redigiran uradni slovenski prevod in izvirno angleško besedilo obeh dokumentov. Ker je bila Slovenija ob sprejetju Ustanovne listine OZN del nekdanje Jugoslavije, je bilo uradno objavljeno besedilo dolga leta dostopno le v srbohrvaškem jeziku. Slovensko besedilo v knjižici so leta 2013 pregledali mednarodnopravni strokovnjaki Ministrstva za zunanje zadeve v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, izkušenimi prevajalci in lektorji ter ga prilagodili sodobni terminologiji in rabi.
    Brošure, publikacije

  • Ženevske konvencije in dopolnilni protokoli

    Ženevske konvencije so skupaj s tremi dopolnilnimi protokoli iz let 1977 in 2005 temelj povojne ureditve mednarodnega humanitarnega prava, ki v času oboroženih spopadov omejuje trpljenje ljudi in ščiti človeško dostojanstvo. V središču konvencij je zaščita civilistov, zdravstvenega osebja in humanitarnih delavcev, ki v sovražnostih ne sodelujejo, ter zaščita ranjencev, bolnikov in vojnih ujetnikov, ki v sovražnostih ne morejo več sodelovati. Ministrstvo za zunanje zadeve in Založba Fakultete za družbene vede sta leta 2019 ob 70. obletnici sprejetja ženevskih konvencij v knjižni obliki izdala prvi uradni slovenski prevod teh konvencij in treh dopolnilnih protokolov. Prevod je objavljen v Uradnem listu RS-mednarodne pogodbe, številka 27/2019. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je ob izdaji publikacije uradni slovenski prevod štirih ženevskih konvencij in treh protokolov predalo v hrambo depozitarju, Ministrstvu za zunanje zadeve Švicarske konfederacije. Republika Slovenija je tako enainšestdeseta država s prevodom ženevskih konvencij v svojem jeziku, ki je shranjen pri depozitarju. Gre že za deseto publikacijo v Zbirki mednarodno pravo, s katero želimo v slovenskem prostoru okrepiti zavedanje o pomenu in spoštovanju temeljnih načel in pravil mednarodnega humanitarnega prava.
    Brošure, publikacije

Druge publikacije s področja mednarodnega prava

Sklenjene dvostranske mednarodne pogodbe Slovenije

Sklenjene dvostranske mednarodne pogodbe (po drugih okriljih)

Sklenjene mnogostranske mednarodne pogodbe Slovenije (po mednarodnih organizacijah in drugih institucijah)

Nasledene mednarodne pogodbe

Sektor za mednarodno pravo

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
Direktorat za mednarodno pravo in zaščito interesov

Prešernova cesta 25
1000 Ljubljana

Sorodne teme