Nadzor nad oboroževanjem

Protiminsko delovanje

Protipehotne mine so humanitarno tveganje in ovirajo razvoj še dolga leta po koncu oboroženih spopadov. Zavzemamo se za svet brez min z doslednim uresničevanjem konvencije o prepovedi protipehotnih min.

Človekove pravice so v ospredju slovenske zunanje politike, zato se naše delovanje pri izvajanju konvencije osredotoča na pomoč žrtvam min. Slovenija je že leta 1998 ustanovila ITF Ustanovo za krepitev človekove varnosti (ITF), katere poslanstvo je odstranjevanje in uničevanje min po vsem svetu ter pomoč žrtvam. Poleg podpore konkretnim projektom, ki jih izvaja ITF, si prizadevamo tudi za krepitev prepoznavnosti ITF v širši mednarodni skupnosti.

Neširjenje jedrskega orožja

Prizadevamo si za varno civilno rabo jedrske tehnologije z delovanjem v Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (v angleščini), za neširjenje jedrskega orožja in proces postopnega jedrskega razoroževanja.

Proces postopnega razoroževanja mora biti utemeljen na izvajanju Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Ta proces na poti k svetu brez jedrskega orožja predvideva več korakov, med drugim uveljavitev Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (v angleščini), sprejetje mednarodnih instrumentov o prepovedi proizvajanja cepljivih snovi, ključnih za proizvodnjo jedrskega orožja, ter verifikacijo oziroma ustrezno preverjanje in potrjevanje jedrske razorožitve.

Kemično orožje

Najpomembnejši instrument na področju kemičnega orožja je Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (angleško Chemical Weapons Convention – CWC), podpisana leta 1993, v veljavo pa je stopila leta 1997. Namen konvencije je uničenje vseh zalog kemičnega orožja in učinkovito preprečevanje izdelave novega kemičnega orožja. Slovenija je pogodbenica od leta 1997.

Na podlagi konvencije je bila ustanovljena Organizacija za prepoved kemičnega orožja (angleško Organisation for the Prohibition of Chemical Weapons – OPCW), njeno poslanstvo pa je uveljavljanje določb CWC. OPCW (v angleščini) je zato vzpostavila poseben inšpekcijski mehanizem, ki po državah članicah nadzoruje izvajanje konvencije. Organizacija ima 193 članic. Zaradi svojih aktivnosti v Siriji je OPCW leta 2013 prejela Nobelovo nagrado za mir.

Slovenija je bila v obdobju 1999–2000 članica Izvršnega odbora OPCW. V letih 2017–2018 je opravljala funkcijo podpredsedujoče Konferenci držav pogodbenic CWC ter koordinatorke Vzhodnoevropske regionalne skupine držav pogodbenic. V letih 2017–2019 je bila Slovenija članica Komisije OPCW za zaupnost.

Izjave in nastopi Slovenije v OPCW

Nadzor nad trgovino z občutljivim blagom

Prizadevamo si za uresničevanje in krepitev mednarodnih omejitev pri prometu z orožjem in z blagom z dvojno rabo, kot je Pogodba o trgovini z orožjem (v angleščini), da bi tako prispevali k mednarodnemu miru, varnosti in spoštovanju človekovih pravic. Slovenija dejavno sodeluje tudi v mednarodnih izvoznih režimih, med katerimi je najbolj viden Wassenaarski aranžma (v angleščini), ki si prizadeva za spodbujanje preglednosti in odgovornosti pri prometu z orožjem in blagom z dvojno rabo.