Skoči do osrednje vsebine

Najostreje obsojamo vsakršno obliko terorizma in nasilnega ekstremizma, ne glede na njihovo vrsto in obliko, versko, etnično ali kakršno koli drugo ideologijo. Terorizem spodkopava temeljne vrednote, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter negativno vpliva na gospodarstvo države, trajnostni razvoj in zagotavljanje nacionalne varnosti. Za terorizem ni in ne more biti nobenega opravičila.

Preventivno delovanje na državni in mednarodni ravni

Preprečevanje s terorizmom povezanih dejanj poteka v sklopu celovitega protiterorističnega pristopa. Ta temelji na uravnoteženem pristopu kriminalne in generalne prevencije, v katero se združujejo številni deležniki na državni in lokalni ravni, pristojni za obravnavo oseb, ranljivih za radikalizacijo, ki vodi v terorizem ali nasilni ekstremizem.

Za učinkovito preventivo je pomembno tudi tesno mednarodno povezovanje policij, obveščevalnih služb  in drugih organov pregona, ki sodelujejo prek različnih mednarodnih iniciativ in drugih mehanizmov. Ena takšnih iniciativ, katerih pobudnica je Slovenija, je operativna skupina za boj proti terorizmu, ki združuje zahodnobalkansko regijo, nekatere države članice EU, Europol in Interpol. Slovenija je tudi pobudnica Iniciative za boj proti terorizmu na Zahodnem Balkanu (WBCTi), ki v sklopu Iniciative integrativnega upravljanja notranje varnosti (IISG) združuje prek 50 organizacij in donatorjev, vključenih v dejavnosti na tem področju. Vključeni smo v Mrežo EU za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN), ki združuje več kot 700 strokovnjakov in delavcev na terenu iz vse Evrope. Sodelujemo tudi v Globalni koaliciji zoper Daesh, ki se letno sestaja na ministrski ravni, ter v njeni delovni skupini o tujih terorističnih borcih.

V boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu se sicer mednarodni skupnosti pridružujemo v okvirih Evropske unije, Organizacije združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Sveta Evrope.

Sistemska ureditev in sodelovanje s civilno družbo

Slovenija na sistemski in strateški ter operativni ravni nadaljuje z razvojem celovitega protiterorističnega koncepta. Za razvoj in uresničevanje sistemskih in strateških rešitev skrbita Svet za nacionalno varnost in Medresorska delovna skupina za protiterorizem.

Operativno sodelovanje poteka v sklopu tesnega medagencijskega sodelovanja na vseh ravneh. Usklajene obveščevalne dejavnosti Slovenske obveščevalno-varnostne agencije za zgodnje prepoznavanje tveganj oziroma groženj se dopolnjujejo z dejavnostjo policije, ki je pristojna za pravočasno odkrivanje, preprečevanje, preiskovanje in posredovanje v primeru kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom in nasilnim ekstremizmom.

Policija z izmenjavo znanj in izkušenj prek sodelovanja in usposabljanj svetuje nevladnim, zasebnim in raziskovalnim resorjem. Nacionalna mreža strokovnjakov za preprečevanje radikalizacije, vzpostavljena na predlog policije, združuje prek 20 vladnih in nevladnih deležnikov, akademske predstavnike in univerze.

Za pregon s terorizmom povezanih kaznivih dejanj je pristojno Specializirano državno tožilstvo. Ima nacionalnega predstavnika v Eurojustu, ki je pristojen za koordinacijo preiskovanja in pregona v primeru čezmejnega sodelovanja.

Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

Pomembno vlogo v preventivnem delovanju ima Urad za preprečevanje pranja denarja, ki je pristojen za sprejemanje, analiziranje in poročanje o zadevah, v katerih obstajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja financiranja terorizma. Urad od prijaviteljev, med katere spadajo finančne in nefinančne institucije, nekateri državni organi ter nadzorni organi, sprejema prijave, ki se nanašajo na sume povezane s financiranjem terorizma ali pranjem denarja. Z dodatnim zbiranjem podatkov urad začetne sume potrdi ali zavrže in v primeru potrjenih sumov o tem poroča pristojnim organom. Več podrobnosti si lahko preberete v posebni temi Preprečevanje pranja denarja.

Ukrepi po morebitnem terorističnem napadu

Na zaščitno-reševalnem področju je odziv na teroristična dejanja celovito urejen z državnim načrtom zaščite in reševanja, ki ga narekujeta Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja. Načrt vključuje vse akterje, ki bi bili dejavni ob terorističnem napadu, predvideva tudi zagotavljanje mednarodne reševalne pomoči, če bi bila ta potrebna. Več si lahko preberete v posebnih temah o Varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Iskalnik