GOV.SI

Prednostna področja in območja mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije

Mednarodno razvojno sodelovanje se osredotoča na prednostna vsebinska področja in geografska območja, ki smo jih določili glede na to, kje je razvojno sodelovanje najbolj učinkovito, odraža slovenske primerjalne prednosti in zmogljivosti ter zagotavlja podporo razvojnim prizadevanjem partnerskih držav.

Prednostna vsebinska področja

Prednostna vsebinska področja našega razvojnega sodelovanja so:

  • spodbujanje miroljubnih in vključujočih družb, s poudarkom na dobrem upravljanju, enakih možnostih, vključno z enakostjo spolov, ter kakovostnem izobraževanju in
  • boj proti podnebnim spremembam, s poudarkom na trajnostnem gospodarjenju z naravnimi in energetskimi viri.

Pri izvajanju se osredotočamo na naslednje cilje trajnostnega razvoja:

  • spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse (8. cilj trajnostnega razvoja);
  • spodbujati miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj, vsem omogočiti dostop do pravnega varstva ter oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh (16. cilj trajnostnega razvoja);
  • zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe (12. cilj trajnostnega razvoja);
  • sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam (13. cilj trajnostnega razvoja).

V naše projekte razvojnega sodelovanja vključujemo tudi dve presečni temi, ki ju dojemamo kot ključni za doseganje razvoja v vseh dimenzijah:

  • Enakost spolov in krepitev vloge žensk smo prepoznali kot ključna za doseganje razvoja. Sta temelj spoštovanja človekovih pravic in zagotavljanja družbene pravičnosti. Zagotavljanje enakih možnosti in enakega obravnavanja žensk in moških je predpogoj za trajnostni razvoj, odpravljanje revščine, vključujočo rast in dobrobit družbe.
  • Varovanje okolja: brez ustrezne pozornosti do okoljskih razsežnosti razvoja bodo prekomerna izraba naravnih virov ter okoljske obremenitve spodkopavale temelje prihodnjega razvoja in bremenile prihodnje generacije, zato mora mednarodno razvojno sodelovanje spodbujati blaginjo in povečevati konkurenčnost gospodarstev, ne da bi ob tem škodovalo okolju.

Prednostna geografska območja

Mednarodno razvojno sodelovanje izvajamo v državah v razvoju predvsem na naslednjih prednostnih območjih:

  • Zahodni Balkan;
  • evropsko sosedstvo;
  • podsaharska Afrika, s poudarkom na najmanj razvitih državah.
Razdelitev razpoložljive dvostranske razvojne pomoči v letu 2018
Prednostna regija Realizacija v EUR Delež v razpoložljivi dvostranski
Zahodni Balkan (vklj. Evropa regionalno) 14 671 320 68%
Evropsko sosedstvo 2 030 784 9%
Podsaharska Afrika 438 400 2%
Ostalo (vklj. Turčija) 1 632 102 8%
DVR, nerazporejeno 2 840 665 13%
Skupaj 21 613 271 100%

Globalno učenje

Globalno učenje ima pomembno vlogo pri odpravi revščine in neenakosti, pri uresničevanju trajnostnega razvoja ter pri vzgoji globalno odgovornih, aktivnih in solidarnih državljanov. Prispeva k poznavanju temeljnih vzrokov in posledic dogajanj v svetu, kot so revščina, lakota, neenakosti in podnebne spremembe, ter našemu aktivnemu delovanju v smeri pravičnejšega in trajnostnega razvoja. S tega vidika predstavlja pomembno komponento mednarodnega razvojnega sodelovanja, zato podpiramo tudi tovrstne projekte.

Evalvacije mednarodnega razvojnega sodelovanja

Evalvacije lahko pomembno prispevajo, da bi iz sveta, kakršnega imamo, prestopili v svet, kakršnega si želimo. Pomagajo nam do boljših rezultatov, ker bolje razumemo, kaj počnemo, zakaj in za koga. Z evalvacijami ocenjujemo ustreznost, uspešnost, učinkovitost, vpliv in trajnost mednarodnega razvojnega sodelovanja. Znanje, pridobljeno z evalvacijami, uporabljamo za izboljšanje prihodnjih politik, programov in projektov, s katerimi Slovenija prispeva k odpravi revščine in zmanjšanju neenakosti ter pospeševanje trajnostnega razvoja na Zahodnem Balkanu, v evropskem sosedstvu in Podsaharski Afriki. Podpiramo in sprejemamo načela, merila in standarde za evalvacije razvojnega sodelovanja Odbora OECD za razvojno pomoč OECD, katerega članica smo postali leta 2013. Sprejeli smo evalvacijsko politiko in smernice ter vsako leto izvedemo eno evalvacijo.

Dokumenti