Teme

• Uslužbenski sistem

  Uslužbenski sistem v Sloveniji je del delovnega prava, ki ureja posebnosti delovnih razmerij, pri katerih je delodajalec država, lokalna skupnost ali druga oseba javnega prava. Posebnosti delovnih razmerij v uslužbenskem sistemu izhajajo iz narave dela, ki ga opravljajo javni uslužbenci, in jih ureja Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), sprejet leta 2002.

• Plačni sistem

  Plačni sistem javnega sektorja velja za ves javni sektor, ki ga sestavljajo proračunski uporabniki (državni organi in samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi, druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti).

• Povračila stroškov in drugi osebni prejemki

  Zaposlenim v javnem sektorju pripadajo povračilo stroškov prehrane med delom, nadomestilo za ločeno življenje, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, povračilo stroškov na službenem potovanju ter regres za letni dopust, prav tako jim ob izpolnjevanju pogojev pripadajo jubilejne nagrade, solidarnostna pomoč in odpravnina ob upokojitvi.

• Upravljanje kadrov

  Učinkovito upravljanje kadrov, ki vključuje načrtovanje in spremljanje zaposlovanja javnih uslužbencev, prispeva k optimalnemu vodenju kadrovske politike posameznih organov državne uprave. Uvedba metod, postopkov in orodij s področja upravljanja kadrovskih virov prispeva k večji motivaciji, razvoju in učinkovitosti javnih uslužbencev, vodstvu pa omogoča optimalno organizacijo dela ter uporabo znanj in sposobnosti zaposlenih.

• Funkcionarji

  Funkcionarji so osebe, ki pridobijo mandat za opravljanje funkcije na splošnih volitvah ali z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru, in druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti ter župani ali predstojniki državnih organov.

• Javne agencije in javni zavodi

  Javne agencije so osebe javnega prava, ki imajo lastno pravno osebnost, ustanovijo pa se na podlagi posebnega zakona z ustanovitvenim aktom. Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.

• Stvarno premoženje države

  Stvarno premoženje države so premičnine in nepremičnine, ki so v lasti Republike Slovenije. Premoženje upravljajo različni upravljavci v skladu z načeli gospodarnosti, javnosti in preglednosti.

• Volitve v državni zbor

  Poslance državnega zbora državljani volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Mandati se delijo po proporcionalnem sistemu. V parlament je izvoljenih devetdeset poslancev iz strank, ki so na volitvah dobile vsaj štiri odstotke glasov.

• Volitve predsednika republike

  Predsednika republike volimo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Predsednik republike se voli za pet let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na to funkcijo.

• Volitve v Evropski parlament

  Na volitvah v Evropski parlament bomo od 6. do 9. junija 2024 prebivalci držav članic Evropske unije izbirali 720 predstavnikov, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali naše interese na evropski ravni. Slovenskih poslancev bo v Evropskem parlamentu po novem devet.

• Volilna in referendumska kampanja

  Volilna kampanja so vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na volitvah. Referendumska kampanja so oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na referendumu.
  

• Lokalne volitve

  Lokalne volitve, na katerih volimo župana in člane občinskega sveta, imamo vsake štiri leta. V občinah, kjer so ustanovljeni ožji deli, ob tem volimo tudi člane krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti.

• Referendum, ljudska iniciativa in evropska državljanska pobuda

  Referendum je oblika neposrednega odločanja volivcev o ustavi, zakonu ali drugem pravnem aktu ali o drugem vprašanju, ki je pomembno za družbeno skupnost. Referendum in ljudska iniciativa sta obliki neposredne demokracije.

• Nevladne organizacije

  V Sloveniji deluje več kot 27 tisoč nevladnih organizacij (NVO), ki so dejavne tako rekoč na vseh področjih življenja – od sociale, kulture, športa, zagovorništva, ekologije, zdravja do civilne zaščite in skoraj vseh področij delovanja današnje družbe.

• Prostovoljstvo

  Prostovoljstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, je pomemben socialni korektiv družbe, prispeva k povezovanju organizacij in ljudi v lokalnih skupnostih ter omogoča ljudem, da skozi prostovoljsko delo pridobijo neprecenljive izkušnje.

• Uveljavljanje pravic javnih uslužbencev iz delovnega razmerja

  Uveljavljanje pravic javnih uslužbencev iz delovnega razmerja je urejeno v Zakonu o javnih uslužbencih. Ureditev dvostopenjskega odločanja pri delodajalcu odstopa od ureditve pravnega varstva v splošni delovnopravni zakonodaji.

• Sistem inšpekcijskega nadzora

  Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Izvajajo ga inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora samostojno vodi postopek, izvaja pooblastila in izreka ukrepe.

• Kakovost in inovativnost v javnem sektorju

  V javno upravo vpeljujemo sisteme vodenja kakovosti in usposabljamo javne uslužbence za uporabo orodij kakovosti (model CAF). Spodbujamo pregled poslovanja, stalno izboljševanje, uvajamo inovativne metode dela in spremljanje poslovanja z vpeljavo ciljnega vodenja.

• Pravila na področju javnega naročanja

  Javno naročilo pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. Gre torej za odplačnost pogodbenega razmerja, s čimer je podana tudi ena bistvenih prvin, ki opredeljujejo javno naročilo.

• Pravno varstvo v postopkih javnega naročanja

  V postopku javnega naročanja in pri izvajanju javnih naročil je zagotovljeno tudi pravno varstvo. Če gospodarski subjekt meni, da je naročnik kršil predpise, ki bistveno vplivajo ali bi lahko vplivali na oddajo javnega naročila, lahko na vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper ravnanje naročnika vloži zahtevo za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.

• Skupno javno naročanje

  Kadar skupno naročanje povečuje gospodarnost in učinkovitost porabe proračunskih sredstev in ne zmanjšuje konkurence na trgu, se za posamezne predmete javnega naročanja lahko izvede skupno javno naročanje ministrstev, organov v sestavi ministrstev, vladnih služb in upravnih enot. Prav tako se lahko izvede skupno javno naročanje javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, za predmete s področij, na katerih ti opravljajo dejavnost.

• Zeleno javno naročanje

  Zeleno javno naročanje je naročanje, pri katerem naročnik po Zakonu o javnem naročanju naroča blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje, zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo ter imajo enake ali boljše funkcionalnosti.

• Usposabljanje javnih uslužbencev

  Razpon znanj in veščin, ki jih pri svojem delu potrebujejo javni uslužbenci, je vsak dan večji. Za spoprijemanje z izzivi sodobne, hitro spreminjajoče se digitalne družbe, sta poleg formalne izobrazbe potrebna vseživljenjsko usposabljanje in prenašanje znanja med različnimi generacijami in področji dela.

• Upravni postopek

  Upravni postopek je namenjen urejanju procesnih razmerij med oblastnim organom in drugimi udeleženci upravnega postopka, ko se odloča o upravni zadevi, to je pravici, pravni koristi ali obveznosti s področja upravnega prava. Upravni postopek sestavljajo temeljna načela, kot minimalni standardi vsakega procesnega varstva in procesna pravila.

• Upravno poslovanje

  Pravila upravnega poslovanja urejajo standarde delovanja upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil, ki uporabnikom upravnih storitev zagotavljajo primerno in kakovostno obravnavo, kot se spodobi za sodobno, k uporabniku usmerjeno upravo. Določajo dolžna dejanja, ki uporabnikom olajšajo poslovanje z upravo, določajo poslovni čas in uradne ure, poslovanje z dokumentarnim gradivom ter standarde uporabe in označevanja zgradb, prostorov, opreme in zagotavljanja varnosti.

• Upravne takse

  Pri poslovanju organov državne uprave, občinskih organov in nosilcev javnih pooblastil je za nekatere upravne storitve predvideno plačilo upravne takse. Zavezanec za plačilo je tisti, ki vloži vlogo in tako začne upravni ali drug postopek, za katerega je predvideno plačilo upravne takse.

• Informacije javnega značaja

  Zavedamo se pomembnosti odprtega in transparentnega delovanja vseh organov javnega sektorja. Skladno z določili in namenom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) zato nenehno delujemo za ohranjanje ravni transparentnosti delovanja javnega sektorja oziroma se z novimi ukrepi trudimo to raven še povišati.

• Občinski organi

  Osnovne enote lokalne samouprave so občine ali mestne občine. Občine so enakopraven partner države, upravljajo jih trije samostojni organi – župan, občinski svet in nadzorni odbor. Župana in člane občinskega sveta izvolijo prebivalci na lokalnih volitvah vsake štiri leta, nadzorni svet pa imenujejo občinski svetniki.

• Naloge občin

  Med lokalne zadeve spadajo vse tiste zadeve, ki jih občine lahko urejajo samostojno in se nanašajo samo na prebivalce občine. Tudi kadar nalogo določa zakon, jo občine zaradi lokalnih posebnosti lahko urejajo različno. Večina nalog v pristojnosti občine se nanaša na področja prostorskega načrtovanja, gradnje objektov, lokalnih javnih služb, varstva okolja, osnovnega šolstva, varstva otrok in drugih. Država lahko občini prenese v opravljanje posamezne naloge iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi sredstva.

• Financiranje občin

  Za vse občine v Republiki Sloveniji, ne glede na njihovo raznolikost, velja enak sistem financiranja. Naš cilj je državljanom zagotoviti enake možnosti za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov ne glede na to, v kateri občini prebivajo. Občine se financirajo z lastnimi viri, ti pomenijo več kot 90 % vseh virov, transfernimi prihodki iz državnega proračuna in s sredstvi EU, lahko pa se tudi zadolžujejo.

• Sodelovanje prebivalcev pri odločanju na lokalni ravni

  V lokalnih skupnostih so prebivalci najbliže oblastem, zato najlaže uresničujejo pravico do sodelovanja pri sprejemanju odločitev. Prebivalci občin lahko pri odločanju sodelujejo tako, da se udeležujejo posvetovanj, predlagajo referendume, obravnavajo predloge, in imajo dostop do vseh informacij javnega značaja. Uvajajo pa se tudi manj formalizirane oblike sodelovanja, kot so dnevi odprtih vrat, županovi dnevi, zbori občanov, spletni forumi in zbiranje predlogov s spletnimi obrazci.

• Občine v številkah

  Osnovna organizacijska oblika lokalne samouprave je občina. V Sloveniji deluje 212 občin, od tega jih ima dvanajst status mestne občine.

• Lokalna samouprava in mednarodna skupnost

  Lokalna samouprava je v izključni pristojnosti Republike Slovenije, zato zakonodaje ne prilagaja pravnemu redu Evropske unije, je pa zavezana k spoštovanju Evropske listine lokalne samouprave – MELLS. Predstavniki slovenskih občin sodelujejo v več mednarodnih organizacijah občin in regij. Uradni delegaciji ima Slovenija v Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope in v Odboru regij pri Evropski uniji.