GOV.SI

Teme in projekti Ministrstva za javno upravo

Arhiv

Staro spletno mesto najdete v arhivu spletišč državne uprave.

Organiziranost in delovanje javnega sektorja

  • Uslužbenski sistem

    Uslužbenski sistem v Sloveniji je del delovnega prava, ki ureja posebnosti delovnih razmerij, pri katerih je delodajalec država, lokalna skupnost ali druga oseba javnega prava. Posebnosti delovnih razmerij v uslužbenskem sistemu izhajajo iz narave dela, ki ga opravljajo javni uslužbenci, in jih ureja Zakon o javnih uslužbencih, sprejet leta 2002.

  • Plačni sistem

    Plačni sistem javnega sektorja velja za ves javni sektor, ki ga sestavljajo proračunski uporabniki (državni organi in samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi, druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti).

  • Povračila stroškov in drugi osebni prejemki

    Zaposlenim v javnem sektorju pripadajo povračilo stroškov prehrane med delom, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ter povračilo stroškov na službenem potovanju, prav tako jim ob izpolnjevanju pogojev pripadajo jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči in odpravnina ob upokojitvi.

  • Upravljanje kadrov

    Učinkovito upravljanje kadrov, ki vključuje načrtovanje in spremljanje zaposlovanja javnih uslužbencev, prispeva k optimalnemu vodenju kadrovske politike posameznih organov državne uprave. Uvedba metod, postopkov in orodij s področja upravljanja kadrovskih virov prispeva k večji motivaciji, razvoju in učinkovitosti javnih uslužbencev, vodstvu pa omogoča optimalno organizacijo dela ter uporabo znanj in sposobnosti zaposlenih.

  • Usposabljanje javnih uslužbencev

    Razpon znanj in veščin, ki jih pri svojem delu potrebujejo javni uslužbenci, je vsak dan večji. Za spoprijemanje z izzivi sodobne, hitro spreminjajoče se digitalne družbe, sta poleg formalne izobrazbe potrebna vseživljenjsko usposabljanje in prenašanje znanja med različnimi generacijami in področji dela.

  • Uveljavljanje pravic javnih uslužbencev iz delovnega razmerja

    Uveljavljanje pravic javnih uslužbencev iz delovnega razmerja je urejeno v Zakonu o javnih uslužbencih. Ureditev dvostopenjskega odločanja pri delodajalcu odstopa od ureditve pravnega varstva v splošni delovnopravni zakonodaji.

  • Funkcionarji

    Funkcionarji so osebe, ki pridobijo mandat za opravljanje funkcije na splošnih volitvah ali z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru, in druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti ter župani ali predstojniki državnih organov.

  • Javne agencije in javni zavodi

    Javne agencije so osebe javnega prava, ki imajo lastno pravno osebnost, ustanovijo pa se na podlagi posebnega zakona z ustanovitvenim aktom. Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.

  • Sistem inšpekcijskega nadzora

    Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Izvajajo ga inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora samostojno vodi postopek, izvaja pooblastila in izreka ukrepe.

  • Kakovost in inovativnost v javnem sektorju

    V javno upravo vpeljujemo sisteme vodenja kakovosti in usposabljamo javne uslužbence za uporabo orodij kakovosti (model CAF). Spodbujamo pregled poslovanja, stalno izboljševanje, uvajamo inovativne metode dela in spremljanje poslovanja z vpeljavo ciljnega vodenja.

  • Informacije javnega značaja

    Zavedamo se pomembnosti odprtega in transparentnega delovanja vseh organov javnega sektorja. Skladno z določili in namenom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) zato nenehno delujemo za ohranjanje ravni transparentnosti delovanja javnega sektorja oziroma se z novimi ukrepi trudimo to raven še povišati.

Informacijska družba in informatika

  • Digitalizacija

  • Elektronske komunikacije

  • Informacijska varnost

    Informacijska varnost pomeni varstvo podatkov in informacijskih sistemov pred nezakonitim dostopom, uporabo, razkritjem, ločitvijo, spremembo ali uničenjem. Informacijska varnost šteje kot zaupnost, neokrnjenost in razpoložljivost podatkov ne glede na njihovo obliko: elektronsko, tiskano ali katero drugo.

  • Informatika v državni upravi

    Državna uprava potrebuje za svoje delo učinkovito informatiko, ki združuje različna in med seboj povezana področja. Hitro in zanesljivo delovanje zagotavljamo s centralnim informacijsko-komunikacijskim omrežjem, po katerem teče množica podatkov, ki so ustrezno informacijsko varovani. Da je delovanje med organi čim bolj preprosto in elektronsko, smo razvili različne skupne informacijske rešitve oziroma storitve, ki so na voljo tudi državljanom in gospodarstvu.

Javno naročanje

  • Javno naročanje

    Javno naročilo pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. Gre torej za odplačnost pogodbenega razmerja, s čimer je podan tudi eden bistvenih elementov, ki opredeljujejo javno naročilo.

Stvarno premoženje

  • Stvarno premoženje države

    Stvarno premoženje države predstavljajo premičnine in nepremičnine, ki so v lasti Republike Slovenije. S premoženjem upravljajo različni upravljavci, skladno z načeli gospodarnosti, javnosti in preglednosti.

Volitve in referendumi

  • Volilna in referendumska kampanja

    Volilna kampanja so vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na volitvah. Referendumska kampanja so oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na referendumu.

  • Referendum, ljudska iniciativa in evropska državljanska pobuda

    Referendum je oblika neposrednega odločanja volivcev o ustavi, zakonu ali drugem pravnem aktu ali o drugem vprašanju, ki je pomembno za družbeno skupnost. Referendum in ljudska iniciativa sta obliki neposredne demokracije.

  • Volitve v Državni zbor

    Poslance državnega zbora državljani volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Mandati se delijo po proporcionalnem sistemu. V parlament je izvoljenih devetdeset poslancev iz strank, ki so na volitvah dobile vsaj 4 odstotke glasov.

  • Volitve v Evropski parlament

    Na volitvah v Evropski parlament prebivalci držav članic Evropske unije izberemo 705 predstavnikov, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali naše interese na evropski ravni. Slovenskih poslancev je v Evropskem parlamentu osem.

  • Volitve predsednika republike

    Predsednika republike volimo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Predsednik republike se voli za pet let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na to funkcijo.

  • Lokalne volitve

    Lokalne volitve, na katerih volimo župana in člane občinskega sveta, imamo vsake štiri leta. V občinah, kjer so ustanovljeni ožji deli, ob tem volimo tudi člane krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti.

Lokalna samouprava

  • Občinski organi

    Osnovne enote lokalne samouprave so občine in mestne občine. Občine so enakopraven partner države, upravljajo jih trije samostojni organi – župan, občinski svet in nadzorni odbor. Župana in člane občinskega sveta izvolijo prebivalci na lokalnih volitvah vsake štiri leta, nadzorni svet pa imenujejo občinski svetniki.

  • Naloge občin

    Med lokalne zadeve spadajo vse tiste zadeve, ki jih občine lahko urejajo samostojno in se nanašajo samo na prebivalce občine. Tudi kadar nalogo določa zakon, jo občine zaradi lokalnih posebnosti lahko urejajo različno. Večina nalog v pristojnosti občine se nanaša na področja prostorskega načrtovanja, gradnje objektov, lokalnih javnih služb, varstva okolja, osnovnega šolstva, varstva otrok in drugih. Država lahko občini prenese v opravljanje posamezne naloge iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi sredstva.

  • Financiranje občin

    Za vse občine v Republiki Sloveniji, ne glede na njihovo raznolikost, velja enak sistem financiranja. Naš cilj je državljanom zagotoviti enakopravne možnosti za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb in interesov, ne glede na to, v kateri občini bivajo. Občine se financirajo z lastnimi viri, ki predstavljajo več kot 90 % vseh virov, transfernimi prihodki iz državnega proračuna in EU sredstvi, lahko pa se tudi zadolžujejo.

  • Sodelovanje prebivalcev pri odločanju na lokalni ravni

    V lokalnih skupnostih so prebivalci najbliže oblastem, zato najlaže uresničujejo pravico do sodelovanja pri sprejemanju odločitev. Prebivalci občin lahko pri odločanju sodelujejo tako, da se udeležujejo posvetovanj, predlagajo referendume, obravnavajo predloge, in imajo dostop do vseh informacij javnega značaja. Uvajajo pa se tudi manj formalizirane oblike sodelovanja, kot so dnevi odprtih vrat, županovi dnevi, zbori občanov, spletni forumi in zbiranje predlogov s spletnimi obrazci.

  • Občine v številkah

    Osnovna organizacijska oblika lokalne samouprave je občina. V Sloveniji deluje 212 občin, od tega jih ima 11 status mestne občine.

  • Lokalna samouprava in mednarodna skupnost

    Lokalna samouprava je v izključni pristojnosti Republike Slovenije, zato zakonodaje ne prilagaja pravnemu redu Evropske unije, je pa zavezana k spoštovanju Evropske listine lokalne samouprave – MELLS. Predstavniki slovenskih občin sodelujejo v več mednarodnih organizacijah občin in regij. Uradni delegaciji ima Slovenija v Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope in v Odboru regij pri Evropski uniji.

Nevladne organizacije in prostovoljstvo

  • Nevladne organizacije

    V Sloveniji deluje več kot 27 tisoč nevladnih organizacij (NVO), ki so dejavne tako rekoč na vseh področjih življenja – od sociale, kulture, športa, zagovorništva, ekologije, zdravja do civilne zaščite in skoraj vseh področij delovanja današnje družbe.

  • Prostovoljstvo

    Prostovoljstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, je pomemben socialni korektiv družbe, prispeva k povezovanju organizacij in ljudi v lokalnih skupnostih ter omogoča ljudem, da skozi prostovoljsko delo pridobijo neprecenljive izkušnje.

Projekti

  • V teku

    Prenova in optimizacija spletnih mest državne uprave

    Projekt prenove in optimizacije spletnih mest državne uprave bo omogočil enotno organiziran in brezhibno delujoč državni spletni servis, ki bo uporabnikom preko enega mesta nudil enostaven in hiter dostop do celostnih, posodobljenih in verodostojnih predstavitvenih informacij o državi, postopkih v zvezi z državo ter do enostavno izvedljivih e-storitev državne uprave.

  • V teku

    STOP Birokraciji

    Ste državljan ali podjetnik in se srečujete s zapletenimi postopki, ki vam jih nalaga država? Imate predlog za poenostavitev predpisa ali postopka? Vas zanima kako se vključiti kot zainteresirana javnost v postopek priprave predpisa?
    Obiščite spletni portal STOP Birokraciji.

  • V teku

    Enotna poslovna točka (EPT)

    Moje podjetje – moja pot in kaj mi pri tem nudi država?

  • V teku

    Prenova informacijskega sistema za objavljanje odprtih podatkov javnega sektorja - OPSI

    Ali ste vedeli, katere evidence in zbirke vodi javni sektor? Kateri podatki so javno dostopni in lahko z njimi ustvarjate nove zgodbe, aplikacije, vizualizacije?

  • V teku

    Elektronsko javno naročanje (e-JN)

    Javno naročanje je ena od osmih osnovnih e-storitev za poslovne subjekte, zato je uvajanje elektronskega javnega naročanja ena od prioritet Evropske komisije. Elektronsko javno naročanje omogoča doseganje večje učinkovitosti v postopkih javnih naročil, pomeni izboljšanje poslovanja uprave in zagotavlja prost pretok blaga in storitev ter dobro delovanje notranjega trga Evropske unije. Uspešna in učinkovita e-uprava, katere del je tudi javno naročanje, je strateški cilj Vlade Republike Slovenije, zato je zagotovitev sistema za elektronsko javno naročanje ključnega pomena.

  • Zaključen

    Vzpostavitev kompetenčnega modela

    Na Ministrstvu za javno upravo smo za uresničitev ciljev Strategije razvoja javne uprave 2015 - 2020 pričeli z izvedbo operacije Učinkovito upravljanje zaposlenih (UUZ), kamor je bil umeščen tudi projekt Vzpostavitev kompetenčnega modela (VKM).

  • V teku

    Vzpostavitev podatkovnega skladišča in sistema poslovne analitike-Skrinja 2.0

    Bogastvo Informacij!

    Preudarne odločitve na podlagi podatkov? Da, vsekakor!

  • V teku

    Interoperabilnostni skupni gradniki za elektronsko izmenjavo podatkov

    Za preprosto izmenjavo podatkov.

  • Zaključen

    Razvoj in administracija geografskega informacijskega sistema (GIS portal)

    GIS portal predstavlja enotno vstopno točko do prostorskih podatkov, storitev in aplikacij, s katerimi razpolagajo državne institucije.

  • V teku

    Uvajanje sistemov vodenja kakovosti v organe javne uprave

    S sprejetjem Strategije razvoja javne uprave 2015 – 2020 smo se na področju kakovosti zavezali, da bomo sisteme kakovosti izboljšali, uporabo orodij za nadzor kakovosti pa sistematično razširili na vse organe javne uprave. Prav tako smo se zavezali vzpostaviti boljši pregled nad vpeljavo SVK po organih državne uprave.

  • V teku

    eUprava

    eUprava = Smer prava
    Ali ste vedeli, da lahko na eUpravi spremenite naslov vašega prebivališča? Ali ste vedeli, da lahko prav tam tudi podaljšate vaše prometno dovoljenje? Ali pa vpogledate v vaše osebne podatke, ki so shranjeni v državnih evidencah. In vse to brez čakanja v vrsti!

  • V teku

    TheyBuyForYou (TBFY)

    Ministrstvo za javno upravo je partner v mednarodnem konzorciju desetih projektnih partnerjev iz petih evropskih držav (Španija, Združeno kraljestvo, Italija, Norveška, Slovenija). Mednarodni konzorcij je v Okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (Horizon 2020) prijavil projekt »Nabavljamo za vas« v trajanju 36 mesecev, ki je pridobil nepovratna sredstva v deležu 100 % iz programa Obzorje 2020. Dva projektna partnerja sta iz Slovenije, poleg ministrstva je projektni partner tudi Inštitut Jožefa Stefana.

  • V teku

    Izgradnja kapacitet za spodbujanje uporabe PPI (PPI2Innovate)

    Ministrstvo za javno upravo je projektni partner v mednarodnem konzorciju 10 projektnih partnerjev in osem pridruženih partnerjev iz šestih držav (Slovenija, Madžarska, Češka, Poljska, Italija in Hrvaška) v projektu PPI2Innovate, ki poteka v okviru programa Interreg CENTRAL EUROPE. Projekt se osredotoča na naročnike na vseh administrativnih ravneh v Srednji Evropi z namenom vzpostavitve regionalnih zmogljivosti javnega naročanja inovativnih rešitev (JNI), spremembe odnosa naročnikov do JNI in okrepitve povezav med ustreznimi deležniki.

  • V teku

    Prenova informacijskega sistema za podporo upravljanju z dokumentarnim gradivom

    Naša elektronska pisarna.

  • V teku

    Storitve zaupanja SI-TRUST

    Ključ do varnega e-poslovanja.

    Želite brezskrbno poslovati na spletu?

  • Zaključen

    SI EESSI

    Ministrstvo za javno upravo je partner v nacionalnem konzorciju petih projektnih partnerjev (MDDSZ (koordinator), ZZZS, ZPIZ, ZRSZ in MJU), ki je v okviru CEF mehanizma prijavil projekt »Slovenian implementation of Electronic Exchange of Social Security Information – SI EESSI« (v nadaljevanju: projekt SI EESSI) v trajanju od 2. 1. 2017 do 15. 3. 2019.

  • V teku

    Semper

    Ministrstvo za javno upravo je partner v mednarodnem konzorciju štirih projektnih partnerjev iz Avstrije, Španije, Nizozemske in Slovenije, ki je v okviru CEF mehanizma prijavil projekt »SEMPER – Cross-border Semantic Interoperability of power and mandates« v trajanju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2020.

  • V teku

    Tehnična in semantična konsolidacija temeljnih podatkovnih registrov (R2GO)

    Kako izboljšati delo na upravnih okencih?

  • V teku

    EU-SEC

    Večanje obsega infrastruktur in storitev v oblačnem računalništvu, skupaj s hitro se spreminjajočim pravnim okvirom, vse bolj vpliva na stopnjo zagotavljanja informacijske varnosti, upravljanje sistemov in skladnost delovanja storitev računalniških oblakov. Ponudniki storitev informacijske varnosti so poskušali oblikovati različne rešitve s katerimi bi učinkovito naslovili:
    - pomanjkanje finančnih sredstev za zagotavljanje ustrezne stopnje zanesljivosti in skladnosti delovanja (neprekinjeno spremljanje delovanja in revidiranje),
    - neustrezno zaščito zasebnosti,
    - pomanjkanje transparentnosti,
    - pomanjkanje sredstev za racionalno upravljanje s tveganji.
    Na področju certifikacijskih shem za oblačne storitve to povzroča nastanek številnih novih certifikacijskih shem, kar predstavlja dodatno težavo z vidika širjenja in prepoznavnosti optimalnih rešitev.

  • V teku

    TOOP

    Ministrstvo za javno upravo je partner v mednarodnem konzorciju 50 projektnih partnerjev iz 19 različnih držav (Estonija, Poljska, Luksemburg, Nizozemska, Romunija, Italija, Slovenija, Avstrija, Danska, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Norveška, Slovaška, Švedska, Turčija, Grčija in Bolgarija).

  • Zaključen

    Upravljanje informacijske varnosti (ISO 27001)

    Z modernimi informacijskimi rešitvami skrbimo za varnost podatkov državne uprave.

  • V teku

    Inovativen.si

    Inovativen.si? Sem. Smo!

  • Zaključen

    Pilotni projekt merjenja zadovoljstva strank

    V letu 2018 smo na Ministrstvu za javno upravo izvedli šest mesečni pilotni projekt merjenja zadovoljstva strank na dvanajstih organih javne uprave, ki so se za sodelovanje odločili prostovoljno.

  • V teku

    Slovenski okvir interoperabilnosti NIO

    Slovenski NIO portal je osrednje nacionalno spletno mesto za objavo digitalnih rešitev in izdelkov javnega sektorja. Spodbuja sodelovanje, dobre prakse in ponovno uporabo v javnem sektorju. Elektronske storitve so učinkovitejše v interoperabilnem okolju.

  • V teku

    Pilotni projekt vzpostavitve enotnega sistema ključnih merljivih ciljev in kazalnikov

    V Strategijo razvoja javne uprave 2015-2020 smo kot enega ključnih ciljev na področju vodenja kakovosti zapisali uvedbo sistema merljivih ciljev in kazalnikov, ki je pomemben del interaktivnega in celovitega upravljanja uspešnosti. V ta namen smo na Ministrstvu za javno upravo vzpostavili pilotni projekt, na podlagi njegovih izkušenj in rezultatov pa bomo sistem prenesli tudi na druge organe javne uprave.

  • V teku

    Instrument za povezovanje Evrope 2014-2020

    V obdobju 2014–2020 predstavlja Instrument za povezovanje Evrope ključni evropski finančni instrument za spodbujanje rasti, zaposlitev in konkurenčnosti s ciljno usmerjenimi naložbami v prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo.