Skoči do osrednje vsebine

Pravila na področju javnega naročanja

Javno naročilo pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. Gre torej za odplačnost pogodbenega razmerja, s čimer je podana tudi ena bistvenih prvin, ki opredeljujejo javno naročilo.

Naročnik mora v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3) ali Zakonom o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV) svoje dobavitelje blaga in izvajalce storitev ali gradenj praviloma izbrati v postopku javnega naročanja. Ta postopek je namenjen izbiri najugodnejšega dobavitelja oziroma izvajalca storitev ali gradenj in temelji na odpiranju konkurence ter zagotavljanju gospodarne, učinkovite in transparentne porabe javnih sredstev. Naročnik izvede postopek javnega naročanja, kadar blaga, storitve ali gradnje, ki jih potrebuje, ne more dobaviti oziroma izvesti z lastnimi zmogljivostmi, in sicer takrat, kadar vrednost javnega naročila presega mejne vrednosti za uporabo zakona.

Sistemsko je za področje javnega naročanja odgovorno Ministrstvo za javno upravo, področje javnega naročanja pa oblikuje tudi praksa Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM), ki je poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil na vseh stopnjah postopka javnega naročanja.

Zavezanci za javno naročanje

V slovenski zakonodaji so zavezanci za javno naročanje (naročniki) organi Republike Slovenije, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava, med katere spadajo tudi javni skladi, javne agencije, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge pravne osebe, ki so ustanovljene s posebnim namenom, da zadovoljujejo potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave, ter so večinsko financirane od državnih ali lokalnih organov oziroma drugih oseb javnega prava ali so pod njihovim upravljavskim nadzorom.

Naročniki so tudi javna podjetja, ki opravljajo dejavnosti na infrastrukturnem področju, in drugi subjekti, ki opravljajo dejavnosti na infrastrukturnem področju in so od državnega organa prejeli posebne ali izključne pravice.

Pravila javnega naročanja morajo uporabljati tudi druge osebe, ki sicer niso zavezanci za javno naročanje, če gre za naročila, ki jih subvencionirajo ali sofinancirajo naročniki in so izpolnjeni pogoji iz 23. člena Zakona o javnem naročanju.

Elektronsko javno naročanje

Za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij, zlasti za elektronsko oddajo ponudb, praviloma vedno uporabljamo elektronska komunikacijska sredstva, orodja in naprave, ki morajo biti splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijsko-komunikacijske tehnologije v splošni rabi ter podjetjem ne smejo omejevati dostopa do postopka javnega naročanja.

Informacijski sistem e-JN zagotavlja elektronsko oddajo prijav/ponudb, elektronski katalog, elektronsko izvajanje internih postopkov oddaje javnega naročila, elektronsko preverjanje izključitvenih pogojev v uradnih evidencah in elektronsko obratno dražbo, uresničuje načrt elektronskega postopka javnega naročanja in je brezplačno na voljo za uporabo. Dostop oziroma prijava uporabnikov poteka z uporabo digitalnega potrdila. Drugih omejitev ali pogojev za uporabo ni.

Portal javnih naročil

Portal javnih naročil je spletni informacijski portal, na katerega naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter drugo dokumentacijo in podatke, za katere zakonodaja določa objavo na portalu javnih naročil (na primer razpisno dokumentacijo, odločitve o javnem naročilu, statistične podatke o oddanih evidenčnih naročilih, sezname evidenčnih naročil). Zavezanci v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, na portalu javnih naročil objavljajo javno dostopne informacije javnega značaja iz pogodbe o izvedbi javnega naročila, koncesijske pogodbe oziroma pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.

Pomembni dokumenti

Zakonodaja