Pravno varstvo v postopkih javnega naročanja
Pravno varstvo poteka v:
- predrevizijskem postopku pred naročnikom,
- revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: DKOM),
- sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem.
Pravno varstvo v predrevizijskem in revizijskem postopku se uveljavlja z vložitvijo zahtevka za revizijo pri naročniku, v primeru sodnega postopka pa z vložitvijo tožbe pri pristojnem sodišču. Za najhujše kršitve javnonaročniške zakonodaje je pravno varstvo zagotovljeno tudi v sodnem postopku, in sicer na podlagi tožbe za ugotavljanje razveljavitve pogodbe. V skladu z Obligacijskim zakonikom in Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) lahko ponudniki, ki so bili v postopku javnega naročanja oškodovani zaradi nezakonitega ravnanja naročnika, v sodnem postopku uveljavljajo tudi povračilo škode.
Od 1. januarja 2021, ko se začne uporabljati novi 39.a člen Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-C), bo zoper odločitev DKOM mogoče vložiti ugotovitveno tožbo pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije na sedežu v Ljubljani.
Tožba ne bo možna v dveh primerih:
- če se javno naročilo, ki je predmet odločitve, oddaja po postopku naročila male vrednosti (po ZJN-3) ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi (po ZJNPOV),
- če je bil zahtevek za revizijo vložen zoper vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo.
Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve DKOM. S tožbo se lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti odločitve (ugotovitvena tožba). Začasno zadržanje in začasna ureditev stanja nista dovoljena. Zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije pritožba ni dovoljena.
Procesne predpostavke
Procesne predpostavke oziroma pogoji za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo so:
- pravočasno vložen zahtevek za revizijo (25. člen ZPVPJN),
- vsebuje obvezne sestavine (15. člen ZPVPJN),
- vložila ga je aktivno legitimirana oseba (14. člen ZPVPJN),
- ne obstajajo omejitve (16. člen ZPVPJN),
- zahtevek je dopusten (5. člen ZPVPJN).
Roki za vložitev zahtevka
Strnjeno in poenostavljeno pojasnjeno so roki za vložitev zahtevka za revizijo na razpisno dokumentacijo naslednji:
- deset delovnih dni od objave,
- deset delovnih dni od spremembe (in le na spremembo),
- po roku za oddajo le, če je rok za oddajo ponudb določen manj kot deset delovnih dni.
Natančneje to pomeni, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, lahko vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Zahtevka za revizijo v tem primeru ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se zahtevek za revizijo lahko vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu.
Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, lahko vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.
Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na razpisno dokumentacijo je torej lahko vložen po roku za oddajo ponudb le v primeru, če je rok za oddajo ponudb krajši od 10 delovnih dni. V primeru, da je rok za oddajo ponudb daljši od 10 delovnih dni, se lahko zahtevek za revizijo na razpisno dokumentacijo vedno vloži le (najkasneje) do roka za oddajo ponudb, tudi v primeru, če je (zadnja) sprememba ali dopolnitev navedb v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji izvedena manj kot 10 delovnih dni pred rokom za oddajo ponudb.
Rok za vložitev zahtevka za revizijo na odločitev o javnem naročilu ostaja nespremenjen in znaša osem delovnih dni, razen pri postopku naročila male vrednosti, kjer je rok pet delovnih dni.
Obvezne sestavine zahtevka za revizijo
Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. V zahtevku za revizijo mora vlagatelj navesti obvezne sestavine:
- ime in naslov vlagatelja zahtevka ter kontaktno osebo,
- ime naročnika,
- oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti,
- predmet javnega naročila,
- pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem,
- potrdilo o plačilu takse.
Če katera od obveznih sestavin manjka, se zahtevek za revizijo ne zavrže, ampak je možen poziv k dopolnitvi. Navedba sofinanciranja EU ni več obvezni podatek.
Aktivna legitimacija za vložitev zahtevka za revizijo
Aktivna legitimacija se prizna:
- osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je (ali bi ji lahko) z domnevno kršitvijo nastala škoda, ter
- zagovorniku javnega interesa.
Za izkazani interes za dodelitev javnega naročila pri zahtevku za revizijo na odločitev naročnika šteje, če je ponudnik oddal ponudbo.
Omejitev zahtevkov za revizijo
Zahtevek za revizijo ne more biti vložen v naslednjih primerih:
- če je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, vlagatelj v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem ali ponovljenem postopku oddaje javnega naročila ali v primeru, ko naročnik nadaljuje ta postopek z novim postopkom, ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile (ali bi mu morale biti) znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve DKOM ali ponavlja isto kršitev;
- v predrevizijskem in revizijskem postopku se ne presojajo dejanja, ki se nanašajo na isti ali ponovljeni postopek oddaje javnega naročila in o katerih sta naročnik ali DKOM že pravnomočno odločila;
- v predrevizijskem in revizijskem postopku se ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika lahko opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe.
Dopustnost pravnega varstva
Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja se praviloma lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja.
Pogoj za uspeh zahtevka za revizijo
Naročnik v predrevizijskem postopku, DKOM pa v revizijskem postopku zahtevku za revizijo ugodi, če pri presoji očitanih kršitev ugotovi, da je ravnanje naročnika kršitev, ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila.
Kadar zahtevek za revizijo ne prestane predhodnega preizkusa (26. člen ZPVPJN), naročnik zahtevek za revizijo zavrže. V nasprotnem primeru naročnik očitke iz zahtevka za revizijo obravnava vsebinsko in zahtevek za revizijo zavrne ali mu ugodi. Kadar naročnik zahtevku za revizijo ugodi, hkrati delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročila ali odpravi kršitev, upoštevaje pri tem naravo kršitve in trenutno fazo postopka javnega naročanja. Predhodni preizkus zahtevka za revizijo mora naročnik izvesti v treh delovnih dneh, odločitev o zahtevku za revizijo pa mora sprejeti v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo oziroma v osmih dneh od poteka roka, ki ga ima za podajo izjave glede zahtevka za revizijo izbrani ponudnik. V skladu z določili ZPVPJN se namreč postopkov pravnega varstva lahko udeležuje tudi izbrani ponudnik.
Če naročnik zahtevek za revizijo zavrne, se postopek pravnega varstva nadaljuje pred DKOM, vlagatelj pa lahko svoj zahtevek umakne (18. člen ZPVPJN). V primeru umika zahtevka za revizijo pred sprejetjem odločitve DKOM o tem zahtevku je vlagatelj upravičen do povračila polovice plačane takse.
Pritožba je dopustna zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo ali zoper njegovo odločitev o stroških v predrevizijskem postopku.
Plačilo takse v predrevizijskem in revizijskem postopku
Vlagatelj plača takso za predrevizijski in revizijski postopek le enkrat, in sicer pred vložitvijo zahtevka za revizijo pri naročniku. Način odmere takse določa 71. člen ZPVPJN.
I. Vložitev zahtevka za revizijo na razpisno dokumentacijo (povabilo k oddaji ponudbe oziroma vsebino objave), pri čemer ni razlikovanja glede na blago oziroma storitev oziroma gradnjo:
- 2.000 evrov pri naročilu male vrednosti (ZJN-3) ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi (ZJNPOV) in
- 4.000 evrov v vseh drugih postopkih.
II. Vložitev zahtevka za revizijo na odločitev o javnem naročilu:
- oddaja naročila: 2 % od cene najugodnejše dopustne oziroma popolne ponudbe (z DDV), pri čemer je najnižji znesek 500 evrov, najvišji pa 25.000 evrov,
- če se odločitev nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma:
- 2.000 evrov v postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi,
- 6.000 evrov v katerem koli drugem postopku javnega naročanja,
- ustavitev postopka: 1.000 evrov,
- priznanje sposobnosti: 1.000 evrov,
- zavrnitev vseh ponudb: 1.000 evrov,
- izločitev vseh ponudb (oziroma naročilo se ne odda): 1.000 evrov.
III. Vložitev zahtevka za revizijo pri socialnih in drugih posebnih storitvah ali storitvah na področju obrambe in varnosti B, pri oddaji posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu ali na javni natečaj:
1.000 evrov.
IV. Podatki za plačilo takse za predrevizijski in revizijski postopek:
Transakcijski račun: SI56 0110 0100 0358 802
Odprt pri: Banka Slovenije, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, Slovenija
SWIFT KODA: BSLJSI2X
IBAN: SI56011001000358802
Referenca: 11 16110-7111290-XXXXXXLL
Navodilo za sestavo reference (sklica)
Za plačilo takse se uporabi referenca po modelu 11. Referenca je sestavljena iz treh podatkov: P1-P2-P3. Prvi in drugi del reference (P1 in P2) sta vedno enaka in se ločita z vezajem, pri čemer sta vrednost P1: 16110 in vrednost P2: 7111290. Zadnji, tretji del reference (P3) pomeni številko objave obvestila o javnem naročilu oziroma projektnem natečaju, izjemoma pa numerično oznako javnega naročila, zato je za vsak primer javnega naročanja drugačen. Sestavljen je iz osmih številk, od tega sta zadnji dve mesti namenjeni za navedbo letnice iz številke objave oziroma oznake javnega naročila.
Primer reference za postopek javnega naročanja ali projektni natečaj, v katerem je bilo objavljeno obvestilo o javnem naročilu oziroma projektnem natečaju:
- številka objave: JN 003177/2016-B01
- sklic: 16110-7111290-00317716
Primera reference za postopek s pogajanji brez predhodne objave ali drug postopek javnega naročanja, v katerem ni bilo objavljeno obvestilo o javnem naročilu:
Primer 1:
- oznaka javnega naročila, ki jo za potrebe lastne evidence določi naročnik: 430-120/2016
- sklic: 16110-7111290-00012016
Primer 2:
- oznaka javnega naročila, ki jo za potrebe lastne evidence določi naročnik: JN 58/2011-AK
- sklic: 16110-7111290-00005811
Portal eRevizija
Portal eRevizija je namenjen vsem vrstam komunikacije (sporočanje, obveščanje, vročanje ter izmenjava informacij in dokumentov) med naročnikom, vlagateljem, DKOM, izbranim ponudnikom in zagovornikom javnega interesa, razen če Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja določa drugače.
Informacije o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka se hkrati samodejno objavijo na portalu javnih naročil v dosjeju naročila, na katero se nanaša postopek pravnega varstva.
Uporaba vseh določb, povezanih z obvezno uporabo portala eRevizija, se z novelo ZPVPJN-C podaljša na 1. januar 2021. Do obvezne uporabe portala eRevizija se tudi zahtevki za revizijo in pritožbe lahko vlagajo enako kot doslej, enako kot doslej pa v tem primeru poteka tudi vročanje in pošiljanje pisanj.
Zakonodaja
- Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN)
- Pravilnik o portalu eRevizija za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku
- Zakon o javnem naročanju
- Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV)
- Poslovnik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil
- Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (Besedilo velja za EGP )