GOV.SI

Referendum, ljudska iniciativa in evropska državljanska pobuda

Referendum je oblika neposrednega odločanja volivcev o ustavi, zakonu ali drugem pravnem aktu ali o drugem vprašanju, ki je pomembno za družbeno skupnost. Referendum in ljudska iniciativa sta obliki neposredne demokracije.

Referendum o spremembi ustave

Referendum o spremembi ustave je oblika neposrednega odločanja volivcev o spremembi ustave, ne glede na obseg in pomen sprememb.

Na referendumu o spremembi ustave volivci odločamo o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel Državni zbor, pred njeno razglasitvijo.

Državni zbor mora predlagano spremembo ustave predložiti v sprejetje volivcem na referendumu, če to zahteva najmanj 30 poslancev. Zahteva za razpis referenduma se lahko vloži v sedmih dneh po sprejetju ustavnega zakona o spremembi ustave.

Sprememba je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev.

Zakonodajni referendum

Zakonodajni referendum kot obliko neposredne demokracije ureja ustava v 90. členu. Nova ustavna ureditev zakonodajnega referenduma iz leta 2013 je posegla v tri sestavine referendumske ureditve, to je v referendumsko iniciativo (zmanjšanje števila predlagateljev referenduma), predmet referendumskega odločanja (določitev omejitev in prepovedi referenduma) in dvig praga legitimnosti na referendumu sprejete odločitve.

Po novem lahko zakonodajni referendum zahtevajo samo volivci (najmanj štirideset tisoč volivcev), referenduma ni več dopustno razpisati za nekatere posebej določene zakone, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve (za zavrnitev zakona je potrebna najmanj petina glasov vseh volivcev). Poleg tega je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma.

Drugi odstavek 90. člena ustave zdaj določa štiri zakonodajna področja oziroma zakone, o katerih referenduma ni dopustno razpisati:

  1. zakoni o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
  2. zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter zakon, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
  3. zakoni o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
  4. zakoni, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Tako določena referendumska večina (tako imenovani kvorum zavrnitve) predpostavlja dvostopenjsko ugotavljanje referendumskega izida. Najprej je treba ugotoviti, ali se je večina volivcev, ki so veljavno glasovali na referendumu, izrekla proti zakonu ali ne. Če ta večina ni dosežena, zakon ni zavrnjen in se lahko razglasi. V nasprotnem primeru, če je večina volivcev glasovala proti zakonu, je treba ugotoviti, ali ta večina predstavlja najmanj petino vseh volilnih upravičencev v Republiki Sloveniji. Za zavrnitev zakona na referendumu morata namreč biti izpolnjena oba pogoja, to je relativna večina in kvorum zavrnitve.

Do uskladitve Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi z novo ustavno ureditvijo referenduma se 21. člen ZRLI v skladu z drugim odstavkom II. razdelka UZ90, 97, 99 smiselno uporablja tako, da Ustavno sodišče odloči o sporu med predlagateljem referenduma in Državnim zborom, ki zavrne razpis referenduma o zakonu.

Referendum o mednarodnih povezavah

Na referendumu iz 3.a člena ustave se volivci vnaprej izjavijo o prenosu uresničevanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo, ki se ureja z mednarodno pogodbo.

Državni zbor lahko razpiše referendum po lastni odločitvi na predlog vlade, najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine.

Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Državni zbor je vezan na odločitev volivcev na referendumu.

Posvetovalni referendum

Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Razpiše se lahko na celotnem območju države ali na določenem ožjem območju, če vprašanje zadeva samo prebivalce tega območja.

Referendum razpiše Državni zbor, pobudo zanj lahko da vsak poslanec Državnega zbora.

Državni zbor ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.

Lokalni referendumi  

Referendum je oblika neposrednega odločanja občanov o občinskem splošnem aktu ali drugem vprašanju, ki je pomembno za samoupravno lokalno skupnost. Pomeni pravico vseh občanov, ki imajo v občini volilno oziroma glasovalno pravico, da s splošnim glasovanjem sodelujejo pri sprejemanju najpomembnejših pravnih in političnih odločitev, ki so sicer v pristojnosti občinskega sveta. Zakon o lokalni samoupravi podrobno ureja naknadni referendum v 46., 47., 47.a in 47.b členu. V 47.b členu določa, da so splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu zavrnjeni, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti splošnemu aktu ali njegovim posameznim določbam glasuje najmanj petina vseh volivcev. Odločitev volivcev na naknadnem referendumu je za občinski svet zavezujoča do konca njegovega mandata.

Drugače kot rezultat pri naknadnem referendumu rezultat svetovalnega referenduma za občinski svet ni zavezujoč. Odločitev o izvedbi svetovalnega referenduma v skladu z veljavnimi določbami zakona lahko sprejme le občinski svet, medtem ko ga volivci sami ne morejo zahtevati. Zato je izid glasovanja na svetovalnem referendumu predvsem kazalnik javnega mnenja, ne pa orodje, s katerim bi ugotovili, ali je bila konkretna odločitev sprejeta ali ne. Ker gre pri svetovalnem referendumu za neke vrste merjenje javnega mnenja občanov o konkretni vsebini, ga danes organi občine lahko opravijo z enakovrednimi, bolj preprostimi in cenejšimi orodji. Prav zato svetovalnih referendumov v občinah skorajda ne razpisujejo.

Zakon o lokalni samoupravi v 46.a členu določa, da občani na referendumu lahko odločajo tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Tak referendum se lahko opravi na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. Ta določba se nanaša na referendum o ustanovitvi občin in na referendum o samoprispevku. Zakon o lokalni samoupravi v 14.b členu določa, da se v skladu s tretjim odstavkom 139. člena Ustave RS razpiše referendum za ustanovitev nove občine oziroma spremembo območja občine in da se tak referendum opravi v skladu z Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi. Odlok o razpisu referenduma o ustanovitvi nove občine oziroma spremembi območja občine razpiše Državni zbor.

Referendum o uvedbi samoprispevka ureja Zakon o samoprispevku, ki v 2. členu določa, da se samoprispevek za izgradnjo ali rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture uvede po prej opravljenem referendumu, na katerem se je za uvedbo samoprispevka izrekla večina glasovalnih upravičencev oziroma upravičenk na določenem območju, ki so glasovali, pod pogojem, da se jih je glasovanja udeležila večina. 

Ljudska iniciativa

Ljudska iniciativa je oblika neposredne demokracije. Pojavlja se v obliki zakonske in ustavnorevizijske iniciative, kar pomeni, da 30.000 volivcev lahko predlaga spremembo ustave in 5.000 volivcev spremembo zakona.

Pobudo za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo ustave oziroma predloga zakona lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave oziroma predlog zakona pošlje Državnemu zboru predstavnik volivcev.

Evropska državljanska pobuda

Evropska državljanska pobuda je pravica, ki ustvarja neposredno vez med državljani EU in Evropsko komisijo – predlagateljico zakonodajnih aktov v EU. Uredba določa postopke in pogoje za izvedbo državljanske pobude, s katero lahko najmanj milijon državljanov EU iz vsaj četrtine držav članic EU s svojo pobudo neposredno pozove Evropsko komisijo k pripravi zakonodajnih predlogov na področjih, za katera je pristojna.

Več informacij glede evropske državljanske pobude je dostopnih na spletni strani Evropske komisije. Na tem spletišču so informacije o vseh državljanskih pobudah, ki so razvrščene glede na status pobude (v teku, zaključene, neaktualne), informacije o pravilih o evropski državljanski pobudi, seznam pristojnih nacionalnih organov, smernice, pogosta vprašanja in drugo.

Evropska komisija je oblikovala Vodnik po evropski državljanski pobudi. Priročnik je namenjen na eni strani državljanom na splošno, da se zagotovi jasna razlaga o njihovi novi pravici, in na drugi strani morebitnim organizatorjem, da se jim zagotovi podroben pregled postopka, korak za korakom.

Zakonodaja

Referendum in ljudska iniciativa

Skladno s prvim stavkom drugega odstavka 3. člena ustave ima v Republiki Sloveniji oblast ljudstvo, skladno z drugim stavkom drugega odstavka tega člena jo uresničuje neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti. Ljudstvo neposredno izvršuje oblast ali neposredno sodeluje pri njenem izvrševanju v znanih oblikah tako imenovane neposredne demokracije, med katere spada tudi referendum. Gre za obliko neposrednega odločanja volivcev o ustavi, zakonu ali drugem pravnem aktu ali o drugem vprašanju, ki je pomembno za skupnost. Pomeni pravico vseh državljanov, ki imajo volilno oziroma glasovalno pravico, da s splošnim glasovanjem odločijo o posameznem aktu (praviloma) predstavniškega telesa. Z vidika delovanja državne oblasti pa pomeni način sodelovanja ljudstva pri sprejemanju najpomembnejših pravnih in političnih odločitev, ki so sicer v pristojnosti predstavniškega telesa.

Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI) (glej tudi Ustavni zakon o spremembah 90., 97. in 99. člena Ustave Republike Slovenije) ureja referendum o spremembi ustave, zakonodajni referendum, referendum o mednarodnih povezavah in posvetovalni referendum o vprašanjih iz pristojnosti državnega zbora. Zakon ureja tudi ljudsko iniciativo za spremembo ustave in za sprejetje zakona.

Referendum na lokalni ravni ureja Zakon o lokalni samoupravi, ki predvideva tri vrste referenduma v lokalni skupnosti: referendum o splošnem aktu občinskega sveta, svetovalni referendum ter referendum o ustanovitvi in preoblikovanju občin in pokrajin.

Evropska državljanska pobuda

Volilna zakonodaja ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije, tako da je ureditev volilnega sistema prepuščena posameznim državam članicam. Vendar pa je bila 16. februarja 2011 sprejeta Uredba (EU) o državljanski pobudi (uporabljati se je začela 1. aprila 2012). Uredba neposredno zavezuje vse države članice. Za njeno izvajanje v Republiki Sloveniji je vlada sprejela Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o državljanski pobudi, ki velja od 2. junija 2012. S to uredbo se za izvajanje Uredbe 211/2011/EU in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1179/2011 z dne 17. novembra 2011 o tehničnih specifikacijah za sisteme spletnega zbiranja v skladu z Uredbo (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi določajo pristojni organi, postopek certificiranja sistema spletnega zbiranja, postopek preverjanja in potrjevanja izjav o podpori ter kazenska določba.

S spremembo uredbe leta 2014 so se na novo določili pristojni organi za izvajanje uredbe zaradi združitve vsebin z delovnega področja javne uprave z Ministrstvom za notranje zadeve. Spremenile so se tudi določbe glede tega, kdo ima pravico podpreti državljansko pobudo, in sicer državljan Republike Slovenije, ki je dovolj star, da lahko voli na volitvah v Evropski parlament, ter državljan Unije, ki je dovolj star, da lahko voli na volitvah v Evropski parlament in ima veljavno potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ali ki ima veljavno dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.