Skoči do osrednje vsebine

Volilna kampanja so vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na volitvah. Referendumska kampanja so oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na referendumu.

Začetek in konec volilne oziroma referendumske kampanje

Volilna oziroma referendumska kampanja se lahko začne najprej 30 dni pred dnem glasovanja, končati pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja. Sledi volilni molk, ki traja do zaprtja volišč.

Organizatorji volilne kampanje

Volilno kampanjo lahko organizirajo kandidati sami, predstavnik predlagatelja kandidatov ali list kandidatov, politična stranka ali druga pravna ali fizična oseba. Istoimenske liste kandidatov in posamezni kandidati za volitve poslancev državnega zbora in poslancev v Evropski parlament ter kandidati za volitve predsednika republike imajo lahko samo enega organizatorja volilne kampanje. Liste kandidatov in posamezni kandidati na volitvah predstavnikov v predstavniških in individualnih organih lokalnih skupnosti, ki jih predlagajo teritorialne organizacijske enote iste politične stranke v različnih lokalnih skupnostih, imajo lahko skupnega organizatorja volilne kampanje.

Organizator volilne kampanje je odgovoren za zakonitost izvajanja volilne kampanje in tudi za tista opravila volilne kampanje, za katera je pisno pooblastil druge izvajalce.

Tuje pravne in fizične osebe ne smejo organizirati volilne kampanje v Republiki Sloveniji, prav tako v Republiki Sloveniji ni dovoljeno izvajati volilne kampanje za volitve v drugi državi.

Organizatorji referendumske kampanje

Referendumsko kampanjo lahko organizira zainteresirana pravna ali fizična oseba, ki je pobudnik zahteve za razpis referenduma, ali je zainteresirana za izid referenduma (državljan Republike Slovenije z volilno pravico, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba s sedežem na območju Republike Slovenije ter, kadar Vlada Republike Slovenije tako odloči, pristojna služba Vlade Republike Slovenije).

Tudi predlagatelji referenduma oziroma drugi, za izid referenduma zainteresirani subjekti, imajo lahko samo enega organizatorja referendumske kampanje. V primeru skupne kandidature imajo predlagatelji lahko samo enega organizatorja volilne kampanje in posledično imajo lahko odprt samo en transakcijski račun za volilno kampanjo.

Organizator referendumske kampanje je odgovoren za zakonitost izvedbe in financiranja celotne referendumske kampanje.

Predvolilni shodi

Javni shodi v zvezi z volilno ali referendumsko kampanjo se štejejo za volilno oziroma referendumsko kampanjo.

Predvolilni shodi niso dovoljeni v prostorih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov in drugih oseb javnega prava ter v prostorih verskih skupnosti, razen kadar je verska skupnost organizator referendumske kampanje. Ta prepoved se ne uporablja za organizacijo predvolilnih shodov v tistih prostorih, ki so namenjeni predvsem javnim prireditvam. 

Za organiziranje predvolilnih shodov veljajo določbe Zakona o javnih zbiranjih, če ni z Zakonom o volilni in referendumski kampanji določeno drugače.

Volilna in referendumska kampanja v medijih

Pri objavah raziskav javnega mnenja in anket o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju v času volilne oziroma referendumske kampanje mora zaradi zagotavljanja preglednosti in objektivnega informiranja javnosti izdajatelj medija navesti podjetje oziroma ime in priimek ter sedež oziroma naslov naročnika, plačnika in izvajalca, čas, v katerem je bila opravljena raziskava javnega mnenja oziroma anketa, način njene izvedbe, vzorec in odzivnost vprašanih, vprašalnik oziroma vprašanja in merske napake.

Objava raziskav javnega mnenja in anket o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju ni dovoljena 24 ur pred dnem glasovanja in do zaprtja volišč na dan glasovanja (torej v času trajanja volilnega molka).

Izdajatelji medijev morajo v medijih, ki so kot taki določeni s predpisi o medijih, volilne oglaševalske vsebine objaviti vključno z navedbo naročnika.

Za nadzor nad izvajanjem teh določb je pristojen inšpektorat, pristojen za kulturo in medije.

Plakatiranje

Zakon zagotavlja enakopravnost organizatorjev pri plakatiranju, zato nalaga lokalnim skupnostim, da del svojih plakatnih mest nameni vsem organizatorjem kampanje brezplačno in pod enakimi pogoji. Del plakatnih mest pa lahko organizatorjem oddajo tudi za plačilo in pod vnaprej določenimi pogoji.

Plakatiranje je mogoče tudi zunaj navedenih plakatnih mest, v primeru, da se organizatorji kampanje dogovorijo z lastniki oziroma upravljavci zemljišč in drugih objektov.

Na plakatih mora biti naveden naročnik vsebine plakata in zaporedna številka plakata, s čimer se zagotovi nadzor nad tiskanjem plakatov. Na tak način je omogočen nadzor nad številom izdelanih plakatov, ki jih mora izvajalec oblikovanja in tiskanja navesti na računu, ki ga izstavi organizatorju volilne kampanje.

Prelepljenje ali uničevanje plakatov drugih organizatorjev kampanje je prepovedano.

Za nadzor nad to določbo je pristojen Inšpektorat RS za notranje zadeve, za nadzor nad ostalimi določbami Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki se navezujejo na plakatiranje v času volilne kampanje, pa je pristojna inšpekcija lokalne skupnosti ali redarska služba lokalne skupnosti.

V času volilnega molka je prepovedano lepiti in nameščati nove plakate.

Financiranje volilne in referendumske kampanje

Organizator volilne kampanje lahko pridobiva prispevke za volilno kampanjo zgolj od fizičnih oseb. Prispevki posamezne fizične osebe za posamezno volilno kampanjo skupaj ne smejo presegati desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto. Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ne smejo financirati volilne kampanje, razen če Zakon o volilni in referendumski kampanji določa drugače. Pravne osebe zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička, lahko prispevajo prispevke za referendumsko kampanjo.

Organizator volilne kampanje lahko pridobi posojilo samo pri bankah in posojilnicah pod enakimi pogoji kot druge osebe. Dano posojilo se ne šteje kot financiranje volilne kampanje.

Organizator volilne kampanje, ki je fizična oseba, lahko prenese sredstva s svojega transakcijskega računa (TRR) na poseben TRR največ v višini desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto. Organizator volilne kampanje, ki je politična stranka, lahko prenese sredstva s svojega rednega TRR na poseben TRR največ v višini iz 23. člena zakona, odvisno od tega, za katere volitve gre. Prispevek politične stranke in ostali prispevki skupaj ne smejo presegati dovoljenje višine, določene v ZVRK.

Prepovedano je financiranje volilne kampanje iz tujine, razen za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament.

Politične stranke lahko za financiranje volilne kampanje na podlagi pisnega dogovora prenesejo sredstva s svojega TRR na TRR politične stranke, ki je organizator volilne kampanje za skupno listo kandidatov oziroma skupnega kandidata, če te stranke predlagajo skupno listo kandidatov oziroma skupnega kandidata. Politična stranka, ki je organizator volilne kampanje, mora celotni prejeti znesek nakazati na poseben TRR za volilno kampanjo. Stranka, ki je prejela delno povračilo stroškov za volilno kampanjo, lahko s svojega TRR v skladu s pisnim dogovorom prenese ta sredstva na TRR drugih strank.

Stroški volilne kampanje

Z Zakonom o volilni in referendumski kampanji je določeno, kateri stroški štejejo za stroške volilne kampanje, ki so ne glede na to, kdaj so nastali oziroma kdaj so bili plačani, vezani na 30 dnevno obdobje, ko poteka volilna kampanja. Prav tako je določena maksimalna višina sredstev, ki jih lahko organizator volilne oziroma referendumske kampanje nameni za posamezne volitve oziroma referendum.

Organizator mora odpreti poseben TRR, ne glede na to, ali je namenil sredstva za politično kampanjo ali ne, in sicer najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma najpozneje 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu oziroma preden opravi prvo finančno transakcijo, namenjeno volilni kampanji. TRR mora imeti posebno oznako ''za volilno kampanjo'' oziroma ''za referendumsko kampanjo'', skupaj z navedbo konkretnih volitev ali referenduma, za katerega se kampanja organizira.

Poseben TRR je organizator volilne kampanje dolžan zapreti najpozneje v štirih mesecih po dnevu glasovanja.

Poseben transakcijski račun

Z Zakonom o volilni in referendumski kampanji je določen rok za odprtje in zaprtje posebnega transakcijskega računa, na katerem mora organizator volilne oziroma referendumske kampanje zbrati vsa sredstva ter iz njega poravnati vse stroške volilne kampanje.

Organizator volilne kampanje mora najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma najpozneje 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu odpreti poseben transakcijski račun z oznako ''za volilno kampanjo'' oziroma ''za referendumsko kampanjo'' in pri tem navesti tudi volitve oziroma referendum, za katerega organizira kampanjo. Ne glede na navedeno, mora organizator volilne kampanje odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno oziroma referendumsko kampanjo preden opravi prvo finančno transakcijo, namenjeno volilni kampanji.

Liste kandidatov in posamezni kandidati na volitvah predstavnikov v predstavniških in individualnih organih lokalnih skupnosti, ki jih predlagajo teritorialne organizacijske enote iste politične stranke v različnih lokalnih skupnostih, imajo lahko skupnega organizatorja volilne kampanje (5. odstavek 3. člena ZVRK; več v mnenju Računskega sodišča z dne 7. 8. 2014).

V primeru skupne kandidature imajo predlagatelji lahko samo enega organizatorja volilne kampanje in posledično imajo lahko odprt samo en transakcijski račun za volilno kampanjo.

Poseben transakcijski račun je organizator volilne kampanje dolžan zapreti najpozneje v štirih mesecih po dnevu glasovanja.

Poročila o zbranih in porabljenih sredstvih

Organizator volilne kampanje za volitve v državni zbor, Evropski parlament, predsednika republike ali za referendum na državni ravni ter organizator volilne kampanje za člane v predstavniških in individualno voljenih organih lokalnih skupnosti ali referenduma v lokalni skupnosti mora zaradi zagotavljanja preglednosti izvedbe in učinkovitosti nadzora volilne ali referendumske kampanje najpozneje v 15 dneh po zaprtju posebnega TRR Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) preko spletnega portala Ajpes predložiti poročila o financiranju volilne ali referendumske kampanje.

O volilni kampanji se poroča na podlagi Pravilnika o vsebini in obrazcih poročil o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno in referendumsko kampanjo.

V primeru lokalnih volitev, kjer gre za dvoje volitev in posledično za dve volilni kampanji, so organizatorji volilnih kampanj dolžni ločeno poročati o vseh zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo za volitve v občinski svet in za volitve župana (tudi če gre za istega organizatorja volilne kampanje).

Obveščanje o razpisu volitev ali referenduma na lokalni ravni

Informacija o datumu izvedbe volitev oziroma referenduma je osnova za za odprtje spletne aplikacije, preko katere organizatorji volilnih kampanj nato oddajo poročila o zbranih in porabljenih sredstvih za volilne kampanje za volitve članov v predstavniških in individualno voljenih organih lokalnih skupnosti ter za referendumske kampanje za lokalno raven.

Ker Ajpes s temi informacijami ne razpolaga, za odprtje spletne aplikacije pa te podatke potrebuje pravočasno, vsaj 10 dni pred izvedbo nameravanih volitev ali referenduma, skladno z dogovorom omenjene informacije zbira Ministrstvo za javno upravo.

Delno povračilo stroškov za organiziranje in financiranje volilne kampanje

Višina delnega povračila stroškov volilne kampanje za volitve v državni zbor, Evropski parlament in za predsednika republike je določena v Zakonu o volilni in referendumski kampanji, za lokalne volitve pa višino ob upoštevanju omejitev, določenih z zakonom, pred začetkom volilne kampanje določi lokalna skupnost sama.

Upravičenci do delnega povračila stroškov volilne kampanje so:

  • organizatorji volilne kampanje, katerih listam so pripadli mandati za poslance v državnem zboru ali v Evropskem parlamentu (0,33 evra za dobljeni glas, skupni znesek pa ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, kot izhaja iz revizijskega poročila računskega sodišča);
  • organizatorji volilne kampanje, katerih lista kandidatov je dobila najmanj 6% glasov od skupnega števila oddanih glasov v volilni enoti ali najmanj 2% od skupnega števila oddanih glasov v državi, in sicer 0,17 evra za dobljeni glas v tej volilni enoti ali državi);
  • organizatorji volilne kampanje za poslance italijanske in madžarske narodne skupnosti, katerih kandidat je dobil mandat ali najmanj 25% od skupnega števila izračunanih točk za vse kandidate pripadnike italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti;

Izračun višine delnega povračila stroškov

Število dobljenih glasov posameznega kandidata se izračuna tako, da se njegovo število točk deli s skupnih številom točk vseh kandidatov, ta delež pa se pomnoži s številom vseh veljavnih glasovnic.

Za referendumsko kampanjo organizatorji kampanje nimajo pravice do povračila stroškov.

Znesek delnega povračila stroškov volilne kampanje se v primeru, ko je organizator kampanje že zaprl poseben TRR, ki ga je odprl za financiranje kampanje, lahko nakaže na reden TRR organizatorja volilne kampanje.

Revizija

Računsko sodišče RS v šestih mesecih po poteku roka za zaprtje transakcijskega računa opravi revizijo pri tistih organizatorjih volilne kampanje, ki imajo na podlagi ZVRK pravico do delnega povračila stroškov volilne kampanje. V istem roku lahko Računsko sodišče RS opravi revizijo pri organizatorjih volilne kampanje za referendum na državni ravni ter pri organizatorju volilne kampanje na volitvah za člane predstavniškega in individualno voljenega organa lokalne skupnosti, kot tudi za referendum na lokalni ravni.

Z revizijo Računsko sodišče preizkusi višino zbranih in porabljenih sredstev za volilno kampanjo, prav tako preveri, ali je organizator volilne kampanje pridobil in uporabil sredstva za volilno kampanjo v skladu z zakonom in, ali so podatki, ki jih je organizator volilne kampanje navedel v poročilih iz 18. in 19. člena ZVRK, točni.

Nadzor

Za nadzor nad izvajanjem določb ZVRK, katerih kršitve so s tem zakonom določene kot prekrški, je pristojen Inšpektorat za notranje zadeve. Za nadzor določb o volilni kampanji v medijih je pristojen Inšpektorat za kulturo in medije, za nadzor določb o plakatiranju je pristojna inšpekcija lokalne skupnosti ali redarstvena služba lokalne skupnosti, v delu določb, ki se nanašajo na financiranje, pa je pristojno Računsko sodišče RS. Za odločanje o prekrških s področja volilne in referendumske kampanje, za katere nadzor je pristojno Računsko sodišče, odloča sodišče.

Obdolžilni predlog vloži Računsko sodišče RS, za odločanje o prekršku pa je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Zakonodaja

Področje kampanje, tako za volitve kot tudi za referendum, je celovito urejeno v Zakonu o volilni in referendumski kampanji (ZVRK). Zakon ureja vprašanja volilne kampanje za volitve poslancev Državnega zbora, volitve v Evropski parlament, predsednika republike, članov v predstavniških in individualno voljenih organih lokalnih skupnosti in vprašanja, ki se nanašajo na referendumsko kampanjo. Zakon vsebuje pomembna pravila glede zakonitosti in transparentnosti financiranja, ki so bila vključena na podlagi priporočil Greco (Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope) z novelo leta 2013 z namenom zagotoviti večjo transparentnost glede virov financiranja in zagotoviti učinkovitejši nadzor nad financiranjem kampanj.

Po priporočilih Greco mora organizator v poročilu o volilni in referendumski kampanji, ki se posreduje in javno objavi na spletnih straneh Ajpes, podrobno poročati o vseh pomembnih finančnih vidikih izvedbe posamezne volilne ali referendumske kampanje. Poleg tega organizator volilne kampanje lahko pridobiva prispevke za volilno kampanjo zgolj od fizičnih oseb. Greco v končnem poročilu  ugotavlja, da je Republika Slovenija pokazala pohvale vreden napredek s spremembo Zakona o političnih strankah in Zakona o volilni in referendumski kampanji konec leta 2013. Nova zakonodaja je v veliki meri skladna s priporočili Greco in zagotavlja večjo transparentnost političnega financiranja, če se bo zakon izvajal kot je predvideno.

Za referendumsko kampanjo veljajo določbe o volilni kampanji, razen v primerih, ko za referendumsko kampanjo velja drugačna ureditev, in sicer na primer glede rokov za objavo pravil v medijih, za objavo plakatnih mest, odprtja posebnega transakcijskega računa ter povračila stroškov za referendumsko kampanjo.

Iskalnik