Skoči do osrednje vsebine

Volilna kampanja so vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na volitvah. Referendumska kampanja so oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na referendumu.

Začetek in konec volilne oziroma referendumske kampanje

Volilna oziroma referendumska kampanja se lahko začne najprej 30 dni pred dnem glasovanja, končati pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja. Sledi volilni molk, ki traja do zaprtja volišč.

Organizatorji volilne kampanje

Volilno kampanjo lahko organizirajo kandidati sami, predstavnik predlagatelja kandidatov ali list kandidatov, politična stranka ali druga pravna ali fizična oseba. Istoimenske liste kandidatov in posamezni kandidati za volitve poslancev državnega zbora in poslancev Evropskega parlamenta ter kandidati za volitve predsednika republike imajo lahko samo enega organizatorja volilne kampanje. Liste kandidatov in posamezni kandidati na volitvah predstavnikov v predstavniških in individualnih organih lokalnih skupnosti, ki jih predlagajo teritorialne organizacijske enote iste politične stranke v različnih lokalnih skupnostih, imajo lahko skupnega organizatorja volilne kampanje.

Organizator volilne kampanje je odgovoren za zakonitost izvajanja volilne kampanje in tudi za tista opravila volilne kampanje, za katera je pisno pooblastil druge izvajalce.

Navodilo in vodnik za organizatorje.

Tuje pravne in fizične osebe ne smejo organizirati volilne kampanje v Republiki Sloveniji, prav tako v Republiki Sloveniji ni dovoljeno izvajati volilne kampanje za volitve v drugi državi.

Organizatorji referendumske kampanje

Referendumsko kampanjo lahko organizira zainteresirana pravna ali fizična oseba, ki je pobudnik zahteve za razpis referenduma ali je zainteresirana za izid referenduma (državljan Republike Slovenije z volilno pravico, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba s sedežem na območju Republike Slovenije).

Tudi predlagatelji referenduma oziroma drugi za izid referenduma zainteresirani subjekti imajo lahko samo enega organizatorja referendumske kampanje. V primeru skupne kandidature imajo predlagatelji lahko samo enega organizatorja volilne kampanje in posledično imajo lahko odprt samo en transakcijski račun za volilno kampanjo.

Organizator referendumske kampanje je odgovoren za zakonitost izvedbe in financiranja celotne referendumske kampanje.

Navodilo in vodnik za organizatorje.

Predvolilni shodi

Javni shodi v zvezi z volilno ali referendumsko kampanjo se štejejo za volilno oziroma referendumsko kampanjo.

Predvolilni shodi niso dovoljeni v prostorih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov in drugih oseb javnega prava ter v prostorih verskih skupnosti, razen kadar je verska skupnost organizator referendumske kampanje. Ta prepoved se ne uporablja za organizacijo predvolilnih shodov v tistih prostorih, ki so namenjeni predvsem za javne prireditve. 

Za organiziranje predvolilnih shodov veljajo določbe Zakona o javnih zbiranjih, če ni z Zakonom o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) določeno drugače.

Volilna in referendumska kampanja v medijih

Pri objavah raziskav javnega mnenja in anket o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju v času volilne oziroma referendumske kampanje mora zaradi zagotavljanja preglednosti in objektivnega informiranja javnosti izdajatelj medija navesti podjetje oziroma ime in priimek ter sedež oziroma naslov naročnika, plačnika in izvajalca, čas, v katerem je bila opravljena raziskava javnega mnenja oziroma anketa, način njene izvedbe, vzorec in odzivnost vprašanih, vprašalnik oziroma vprašanja in merske napake.

Objava raziskav javnega mnenja in anket o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju ni dovoljena 24 ur pred dnem glasovanja in do zaprtja volišč na dan glasovanja (torej v času trajanja volilnega molka).

Izdajatelji medijev morajo v medijih, ki so kot taki določeni s predpisi o medijih, volilne oglaševalske vsebine objaviti vključno z navedbo naročnika.

Za nadzor nad izvajanjem teh določb je pristojen inšpektorat, pristojen za kulturo in medije.

Plakatiranje

ZVRK zagotavlja enakopravnost organizatorjev pri plakatiranju, zato nalaga lokalnim skupnostim, da del svojih plakatnih mest namenijo vsem organizatorjem kampanje brezplačno in pod enakimi pogoji. Del plakatnih mest pa organizatorjem lahko oddajo tudi za plačilo in pod vnaprej določenimi pogoji.

Plakatiranje je mogoče tudi zunaj navedenih plakatnih mest, če se organizatorji kampanje dogovorijo z lastniki oziroma upravljavci zemljišč in drugih objektov.

Prelepljenje ali uničevanje plakatov drugih organizatorjev kampanje je prepovedano.

Za nadzor nad izvajanjem zgoraj navedenih določb o plakatiranju je pristojna inšpekcija lokalne skupnosti ali redarska služba lokalne skupnosti.

Na plakatih mora biti naveden naročnik vsebine plakata in zaporedna številka plakata, s čimer se zagotovi nadzor nad tiskanjem plakatov. Tako je omogočen nadzor nad številom izdelanih plakatov, ki jih mora izvajalec oblikovanja in tiskanja navesti na račun, ki ga izstavi organizatorju volilne kampanje.  

V času volilnega molka je prepovedano lepiti in nameščati nove plakate. Ta del nadzoruje Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve.

Financiranje volilne in referendumske kampanje

Organizator volilne kampanje lahko pridobiva prispevke za volilno kampanjo samo od fizičnih oseb. Prispevki posamezne fizične osebe za posamezno volilno kampanjo skupaj ne smejo presegati desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto. Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ne smejo financirati volilne kampanje, razen če Zakon o volilni in referendumski kampanji določa drugače. Pravne osebe zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička, lahko prispevajo prispevke za referendumsko kampanjo.

Organizator volilne kampanje lahko pridobi posojilo samo pri bankah in posojilnicah pod enakimi pogoji kot druge osebe. Dano posojilo se ne šteje za financiranje volilne kampanje.

Organizator volilne kampanje, ki je fizična oseba, lahko prenese sredstva s svojega transakcijskega računa (TRR) na poseben TRR največ v višini desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto. Organizator volilne kampanje, ki je politična stranka, lahko prenese sredstva s svojega rednega TRR na poseben TRR največ v višini iz 23. člena ZVRK, odvisno od tega, za katere volitve gre. Prispevek politične stranke in drugi prispevki skupaj ne smejo presegati dovoljenje višine, določene v ZVRK.

Prepovedano je financiranje volilne kampanje iz tujine, razen za volitve poslancev Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije.

Politične stranke lahko za financiranje volilne kampanje na podlagi pisnega dogovora prenesejo sredstva s svojega TRR na TRR politične stranke, ki je organizator volilne kampanje za skupno listo kandidatov oziroma skupnega kandidata, če te stranke predlagajo skupno listo kandidatov oziroma skupnega kandidata. Politična stranka, ki je organizator volilne kampanje, mora celotni prejeti znesek nakazati na posebni TRR za volilno kampanjo. Stranka, ki je prejela delno povračilo stroškov volilne kampanje, lahko s svojega TRR v skladu s pisnim dogovorom prenese ta sredstva na TRR drugih strank.

Stroški volilne kampanje

Z Zakonom o volilni in referendumski kampanji je določeno, kateri stroški štejejo za stroške volilne kampanje, ki so ne glede na to, kdaj so nastali oziroma kdaj so bili plačani, vezani na 30-dnevno obdobje, ko poteka volilna kampanja. Prav tako je določena najvišja višina sredstev, ki jih lahko organizator volilne oziroma referendumske kampanje lahko nameni za posamezne volitve oziroma referendum.

Organizator mora odpreti posebni TRR, ne glede na to, ali je namenil sredstva za politično kampanjo ali ne, in sicer najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma najpozneje 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu, oziroma preden opravi prvo finančno transakcijo, namenjeno volilni kampanji. TRR mora imeti posebno oznako ''za volilno kampanjo'' oziroma ''za referendumsko kampanjo'' z navedbo konkretnih volitev ali referenduma, za katerega se kampanja organizira.

Posebni transakcijski račun

Z Zakonom o volilni in referendumski kampanji je določen rok za odprtje in zaprtje posebnega transakcijskega računa, na katerem mora organizator volilne oziroma referendumske kampanje zbrati vsa sredstva ter iz njega poravnati vse stroške volilne kampanje.

Organizator volilne kampanje mora najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma najpozneje 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu odpreti posebni transakcijski račun z oznako ''za volilno kampanjo'' oziroma ''za referendumsko kampanjo'' in pri tem navesti tudi volitve oziroma referendum, za katerega organizira kampanjo. Ne glede na navedeno mora organizator volilne kampanje odpreti posebni transakcijski račun z oznako "za volilno kampanjo" oziroma "za referendumsko kampanjo", preden opravi prvo finančno transakcijo za volilno oziroma referendumsko kampanjo.

Organizator volilne kampanje lahko posebni transakcijski račun za volilno kampanjo odpre tudi po poteku zakonskega roka. Ministrstvo za javno upravo je o tem pripravilo mnenje.

Liste kandidatov in posamezni kandidati na volitvah predstavnikov v predstavniške in individualne organe lokalnih skupnosti, ki jih predlagajo teritorialne organizacijske enote iste politične stranke v različnih lokalnih skupnostih, imajo lahko skupnega organizatorja volilne kampanje (peti odstavek 3. člena ZVRK).

V primeru skupne kandidature imajo predlagatelji lahko samo enega organizatorja volilne kampanje in posledično imajo lahko odprt samo en transakcijski račun za volilno kampanjo.

Posebni transakcijski račun mora organizator volilne kampanje zapreti najpozneje v štirih mesecih po dnevu glasovanja.

Poročila o zbranih in porabljenih sredstvih

Organizator volilne kampanje za volitve v državni zbor, Evropski parlament, predsednika republike ali za referendum na državni ravni ter organizator volilne kampanje za člane v predstavniških in individualno voljenih organih lokalnih skupnosti ali referenduma v lokalni skupnosti mora zaradi zagotavljanja preglednosti izvedbe in učinkovitosti nadzora nad volilno ali referendumsko kampanjo najpozneje v 15 dneh po zaprtju posebnega TRR Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) prek spletnega portala Ajpes predložiti poročila o financiranju volilne ali referendumske kampanje.

O volilni kampanji se poroča na podlagi Pravilnika o vsebini in obrazcih poročil o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno in referendumsko kampanjo.

Za lokalne volitve, kjer gre za dvoje volitev in posledično za dve volilni kampanji, morajo organizatorji volilnih kampanj ločeno poročati o vseh zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo za volitve v občinski svet in za volitve župana (tudi če gre za istega organizatorja volilne kampanje).

Obveščanje o razpisu volitev ali referenduma na lokalni ravni

Informacija o datumu izvedbe volitev oziroma referenduma je podlaga za odprtje spletne aplikacije, prek katere organizatorji volilnih kampanj nato oddajo poročila o zbranih in porabljenih sredstvih za volilne kampanje za volitve članov v predstavniških in individualno voljenih organih lokalnih skupnosti ter za referendumske kampanje za lokalno raven.

Ker Ajpes s temi informacijami ne razpolaga, za odprtje spletne aplikacije pa te podatke potrebuje pravočasno, vsaj deset dni pred izvedbo nameravanih volitev ali referenduma, skladno z dogovorom te informacije zbira Ministrstvo za javno upravo.

Delno povračilo stroškov organiziranja in financiranja volilne kampanje

Višina delnega povračila stroškov volilne kampanje za volitve v državni zbor, Evropski parlament in za predsednika republike je določena v Zakonu o volilni in referendumski kampanji, za lokalne volitve pa višino ob upoštevanju omejitev, določenih z ZVRK, pred začetkom volilne kampanje določi lokalna skupnost sama.

Upravičenci do delnega povračila stroškov volilne kampanje so:

  • organizatorji volilne kampanje, katerih listam so pripadli mandati za poslance v državnem zboru ali Evropskem parlamentu (0,33 evra za dobljeni glas, skupni znesek pa ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, kot izhaja iz revizijskega poročila računskega sodišča);
  • organizatorji volilne kampanje, katerih lista kandidatov je dobila najmanj 6 % glasov od skupnega števila oddanih glasov v volilni enoti ali najmanj 2 % od skupnega števila oddanih glasov v državi, in sicer 0,17 evra za dobljeni glas v tej volilni enoti ali državi);
  • organizatorji volilne kampanje za poslance italijanske in madžarske narodne skupnosti, katerih kandidat je dobil mandat ali najmanj 25 % od skupnega števila izračunanih točk za vse kandidate pripadnike italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti;

Izračun višine delnega povračila stroškov

Število dobljenih glasov posameznega kandidata se izračuna tako, da se njegovo število točk deli s skupnim številom točk vseh kandidatov, ta delež pa se pomnoži s številom vseh veljavnih glasovnic.

Za referendumsko kampanjo organizatorji kampanje nimajo pravice do povračila stroškov.

Znesek delnega povračila stroškov volilne kampanje se, ko je organizator kampanje že zaprl posebni TRR, ki ga je odprl za financiranje kampanje, lahko nakaže na redni TRR organizatorja volilne kampanje.

Revizija

Računsko sodišče Republike Slovenije v šestih mesecih po poteku roka za zaprtje transakcijskega računa opravi revizijo pri tistih organizatorjih volilne kampanje, ki imajo na podlagi ZVRK pravico do delnega povračila stroškov volilne kampanje. V istem roku lahko Računsko sodišče Republike Slovenije opravi revizijo pri organizatorjih volilne kampanje za referendum na državni ravni ter pri organizatorjih volilne kampanje na volitvah za člane predstavniškega in individualno voljenega organa lokalne skupnosti, pa tudi za referendum na lokalni ravni.

Z revizijo računsko sodišče preizkusi višino zbranih in porabljenih sredstev za volilno kampanjo ter preveri, ali je organizator volilne kampanje pridobil in uporabil sredstva za volilno kampanjo v skladu z zakonom in ali so podatki, ki jih je organizator volilne kampanje navedel v poročilih iz 18. in 19. člena ZVRK, točni.

  1. Organizator volilne kampanje mora v poročilu o financiranju volilne kampanje poročati o:
    skupni višini zbranih in porabljenih sredstev za volilno kampanjo,
  2. višini prispevkov, ki jih je organizator volilne kampanje s svojega transakcijskega računa prenesel na poseben transakcijski račun,
  3. vseh posameznih prispevkih fizičnih oseb, ki na dan glasovanja presegajo povprečno bruto mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto, vključno z navedbo imena, priimka in naslova fizične osebe ter višine prispevka,
  4. vseh posameznih izdatkih, ki jih je organizator volilne kampanje namenil za financiranje volilne kampanje, vključno z navedbo zneska, ne glede na njegovo višino, skupaj z namenom in izvajalcem storitev oziroma prodajalcem izdelka,
  5. vseh posameznih posojilih, ki jih organizatorju volilne kampanje da banka ali posojilnica, vključno z navedbo podatkov o firmi, sedežu, poslovnem naslovu in matični številki banke ali posojilnice, pri kateri je pridobil posojilo, obrestni meri, odplačilni dobi ter višini posojila, ne glede na višino posojila,
  6. vseh posameznih prispevkih, ki so bili organizatorju volilne kampanje dani v nasprotju s tem zakonom, ter njihove vrednosti, vključno z navedbo podatkov o firmi oziroma imenu, sedežu in poslovnemu naslovu pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma podatkov o osebnem imenu in naslovu posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali fizične osebe, ki je dala prispevek organizatorju volilne kampanje,
  7. vseh nakazilih presežkov zbranih sredstev organizatorja volilne kampanje iz prvega odstavka 22. člena ZVRK in prispevkov, ki so bili organizatorju volilne kampanje dani v nasprotju s tem zakonom, v humanitarne namene.

Revizijska poročila:

Nadzor

Za nadzor nad izvajanjem določb ZVRK v zvezi z volilnim molkom, oštevilčenjem plakatov, izvajanjem volilne kampanje za volitve v drugi državi, izvajanjem volilnih shodov in zborovanj in v zvezi s sporočanjem podatkov o organizatorju volilne kampanje pristojni volilni komisiji je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve. Za nadzor nad izvajanjem določb o volilni kampanji v medijih je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije. Za nadzor nad izvajanjem določb o plakatiranju je pristojna inšpekcija lokalne skupnosti ali redarstvena služba lokalne skupnosti. Za nadzor nad izvajanjem dela določb, ki se nanašajo na financiranje, pa je pristojno Računsko sodišče Republike Slovenije. V tem primeru Računsko sodišče vloži obdolžilni predlog, za odločanje o prekršku pa je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Pomembni dokumenti

Zakonodaja

Področje kampanje, tako za volitve kot tudi za referendum, je celovito urejeno v Zakonu o volilni in referendumski kampanji. Zakon ureja vprašanja volilne kampanje za volitve poslancev državnega zbora, volitve v Evropski parlament, predsednika republike, članov v predstavniških in individualno voljenih organih lokalnih skupnosti in vprašanja, ki se nanašajo na referendumsko kampanjo. Zakon vsebuje pomembna pravila glede zakonitosti in transparentnosti financiranja, ki so bila vključena na podlagi priporočil Greco (Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope) z novelo leta 2013 z namenom zagotoviti večjo transparentnost glede virov financiranja in zagotoviti učinkovitejši nadzor nad financiranjem kampanj.

Po priporočilih Greco mora organizator v poročilu o volilni in referendumski kampanji, ki se pošlje in javno objavi na spletnih straneh Ajpes, podrobno poročati o vseh pomembnih finančnih vidikih izvedbe posamezne volilne ali referendumske kampanje. Poleg tega organizator volilne kampanje lahko pridobiva prispevke za volilno kampanjo samo od fizičnih oseb. Greco v končnem poročilu  ugotavlja, da je Republika Slovenija pokazala pohvale vreden napredek s spremembo Zakona o političnih strankah in Zakona o volilni in referendumski kampanji konec leta 2013. Nova zakonodaja je pretežno skladna s priporočili Greco in zagotavlja večjo transparentnost političnega financiranja.

Za referendumsko kampanjo veljajo določbe o volilni kampanji, razen v primerih, ko za referendumsko kampanjo velja drugačna ureditev, in sicer na primer glede rokov za objavo pravil v medijih, za objavo plakatnih mest, odprtja posebnega transakcijskega računa ter povračila stroškov referendumske kampanje.