Projekti in programi

Obzorje Evropa (Horizon Europe) je okvirni program EU za raziskave in inovacije, ki poteka od leta 2021 do konca leta 2027. Usmerjen je v reševanje globalnih izzivov in krepitev konkurenčnosti evropske industrije. Vključuje tudi ukrepe za širitev udeležbe in razvoj evropskega raziskovalnega prostora. Program razpolaga z rekordnimi sredstvi v višini 95,5 milijarde evrov.

CHANSE - Sodelovanje humanistike in družboslovja v Evropi (angleško Collaboration of Humanities and Social Sciences in Europe)

Projekt »Izdelava dokumentacije za 2. odsek 3. razvojne osi jug, na odseku od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika ter do priključka Črnomelj jug« zajema pripravo dokumentacije za celoten drugi odsek tretje razvojne osi jug, ki je razdeljen na tri pododseke:
A - 8 kilometrov od priključka Maline do priključka Metlika – sever,
B - 2,5 kilometra od priključka Metlika – sever do mejnega prehoda Metlika in
C - 20 kilometrov od razcepa Gradnik do Črnomlja – jug.
8 milijonov evrov vreden projekt bo v višini 2,15 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Predmet investicijskega projekta je energetska sanacija sedmih stavb UKC Ljubljana po modelu javno-zasebnega partnerstva.

Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Drave – območje Ptujske Drave

Namen Instrumenta za povezovanje Evrope - IPE (angleško Connecting Europe Facility - CEF) je pospešiti naložbe na področju vseevropskih omrežij v sektorjih prometa, energije in telekomunikacij, ki bodo olajšale čezmejne povezave, spodbudile večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter prispevale k bolj konkurenčnemu in trajnostnemu socialnemu tržnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam.

Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2021–2027 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta izvaja nekatere ukrepe s področja prometa, ki se izvajajo v okviru Cilja politike 3: Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti.

Z razvojnimi spodbudami želimo dvigniti produktivnosti slovenskega gospodarstva v smeri zelenega in digitalnega prehoda ter omogočiti enakomeren razvoj slovenskih regij. Z javnimi razpisi in drugimi oblikami dodeljevanja finančnih spodbud naslavljamo področja turizma, investicij, raziskav in razvoja, digitalizacije, podpornega okolja za podjetništvo ter seveda področje soočanja z energetsko krizo.

Zavod za gozdove Slovenije je, ob upoštevanju usmeritev iz nacionalnega gozdnega programa, ugotovljenega stanja gozdov in populacij divjadi, analize preteklega gospodarjenja ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov, pripravil nove gozdnogospodarske in lovsko upravljavske načrte območij.

Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2021–2027 sodeluje z različnimi ukrepi in projekti na področja prometa tudi v okviru drugih evropskih programov.

V okviru projekta bo urejena kolesarsko pot med Žalcem in Rogatcem, ki je razdeljena na dva odseka, Žalec–Celje in Šentjur–Rogatec. Zgrajene bodo nove kolesarske površine, tam, kjer to ni mogoče ali ekonomično, pa bodo le-te potekale na vozišču obstoječih manj prometnih cest.
Za projekt v vrednosti 14,6 milijona evrov bo Kohezijski sklad prispeval skoraj 12,5 milijona evrov.

Evropska kohezijska politika je glavna naložbena politika Evropske unije. V obdobju hitrih sprememb, ki jih narekujeta zeleni in digitalni prehod, so za Slovenijo ključnega pomena ukrepi v smeri večje odpornosti gospodarstva in družbe, izkoriščanja novih priložnosti ter pospešitve prehoda v visoko produktivno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo, s končnim ciljem kakovostnega življenja za vse. Temu so namenjena evropska kohezijska sredstva v obdobju do leta 2027, z možnostjo koriščenja do leta 2029, v višini 3,2 milijarde evrov.

Dogovor za razvoj regij - DRR je inštrument regionalne politike po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in je dvostranski izvedbeni akt, s katerim uresničujemo Regionalni razvojni program - RRP tako, da se določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir v regiji ter viri financiranja.

Evropska kohezijska politika (EKP) je glavna naložbena politika Evropske unije. Z njeno pomočjo smo do sedaj v Sloveniji uresničili že več kot 10.000 projektov. S sredstvi EKP na področju naravnih virov in prostora naslavljamo izzive, ki jih prinašajo zeleni in digitalni prehod ter podnebne spremembe, z namenom varovanja okolja, ohranjanja narave, zaščite življenj in premoženja ter izboljšanja kakovosti življenja za vse.

Namen Instrumenta za povezovanje Evrope - IPE (angleško Connecting Europe Facility - CEF) je pospešiti naložbe na področju vseevropskih omrežij, ki bodo olajšale čezmejne povezave, spodbudile večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter prispevale k bolj konkurenčnemu in trajnostnemu socialnemu tržnemu gospodarstvu.

Načrt za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju NOO) predstavlja enega od temeljev za uspešno okrevanje in dolgoročni razvoj Slovenije po zastoju, ki ga je povzročila pandemija Covid-19.

Surovine za trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo – ERA-MIN3 (Raw Materials for Sustainable Development and Circular Economy – ERA-MIN3)

Namen projekta je vzpostavitev modularnih pisarn, ki bodo namenjene operativnemu centru za nujne primere in dopolnjuje projekt Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva.

Celovit cilj investicije je zagotavljanje optimalnih klimatskih pogojev v stavbi, ohranjanje okolja, z omenjenimi posegi spodbuditi ekološko zavest in ustvariti podporno okolje za čim večjo ekološko ozaveščenost.

Celovita energetska sanacija stavb UKC Ljubljana – Glavna stavba Hospital

Osnovni namen projekta je z različnimi intervencijami zagotoviti potrebna orodja za splošno javnost in strokovni kader za obvladovanje širjenja COVID-19 s čim manjšo potrebo po obsežnih ukrepih na nacionalni ravni, uspešno blažitev posledic kriznih razmer na duševno zdravje preb. kot tudi na izvajanje zdrav. dejavnosti.

Vzpostavitev primernih pogojev za delo na področju dejavnosti pulmologije na novi lokaciji Oddelka za pljučne bolezni v UKC Maribor.

Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (Strategija) bo določila leto prenehanja rabe premoga za proizvodnjo električne energije v Sloveniji in strategijo pravičnega prehoda dveh slovenskih regij, ki sta močno zaznamovani s premogovništvom – Savinjsko-Šaleške (SAŠA) regije in Zasavske regije.

V okviru projekta bo pripravljena projektna dokumentacija, ki je pogoj za začetek glavnih del za nadgradnjo ozkega grla na območju železniškega vozlišča Ljubljana in zajema glavno železniško postajo Ljubljana, železniške postaje Šiška, Zalog in Moste ter železniške povezave med njimi.

Primarni cilj investicije so zdravstvene koristi za slepe in slabovidne bolnike zaradi njihove pospešene in izboljšane usposobljenosti za samostojno življenje, vključno z zmanjšanjem njihove izpostavljenosti oziroma dovzetnosti za pridružene bolezni in poškodbe.

V okviru evropske platforme »Proti delu na črno« (European Platform Tackling Undeclared Work) poteka v času od marca do junija 2020 organizirana medijska kampanja po vseh članicah EU na temo promocije in ozaveščanja »Prednosti prijavljenega dela«. Kampanja poteka pod nosilnima sloganoma »Imej korist. Zasluži. Prijavi.« (Earn. Declare. Benefit.) in »Pošteno delo, prednost za vse.« (Fair work. Fair play.). Kampanjo koordinira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju s Finančno upravo RS, Inšpektoratom RS za delo, Inšpektoratom RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Tržnim inšpektoratom RS, Policijo, Inšpektoratom za šolstvo in šport in Ministrstvom za pravosodje. Promocijske aktivnosti v času kampanje se bodo izvajale z medijskimi objavami, organizacijo okroglih miz, izvedbo delavnic, deljenjem letakov, odprtimi telefoni, svetovanji itd. Kampanjo bo v tednu od 16. do 20. marca 2020 med drugim zaznamoval skupen nadzor Inšpektorata za delo RS in Finančne uprave RS.

Načrt za okrevanje in odpornost je nacionalni program ukrepov, namenjen ublažitvi gospodarskih in družbenih posledic, ki jih je prinesla pandemija Covid-19 v Sloveniji. Ukrepe sestavljajo reforme in naložbe, s katerimi podpiramo dolgoročno trajnostno rast ter naslavljamo izzive zelenega in digitalnega prehoda.

Investicija v Negovalno bolnišnico je namenjena njeni umestitvi na lokacijo Slivniško Pohorje oziroma v prostore zdajšnjega Oddelka za pljučne bolezni, z namenom povečanja kapacitet posteljnih enot za sprejem akutnih bolnikov v UKC Maribor.

Tehnična pomoč za razvoj in uvedbo evropskih podatkovnih standardov za javni prevoz Transmodel, NeTEx in SIRI za zagotavljanje multimodalnih storitev potovanja po vsej Uniji. Na področju javnega prevoza, zlasti v zvezi z informacijami o večmodalnosti in pametnim izdajanjem vozovnic, bo velika potreba po usklajenosti zadevala širok nabor standardov in tehničnih specifikacij.

Program usposabljanja v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite - Načrtovanje, priprava, izvedba in evalvacija osnovnih tečajev za module civilne zaščite (tečaji MBC) in tečajev za tehnične strokovnjake (tečaji TEC)

S projektom želimo doseči zdravstveno pismenost v splošni populaciji s poudarkom na ranljivih skupinah, saj ti najbolj potrebujejo zdravstvene storitve in preventivne programe, a se jih tudi najmanj poslužujejo.

Pravosodni policist in pravosodna policistka s svojim delom uresničujeta poslanstvo Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij: skrbita za izvrševanje kazenskih sankcij in pripora s ciljem zagotavljati za družbo, zaprte osebe in za zaposlene varne zapore, ki zaprtim osebam zagotavljajo možnost resocializacije.

Z internim dobrodelnim projektom želimo pokazati, da smo sodelavci na Finančni upravi v prvi vrsti samo ljudje. Ljudje, ki delamo, živimo, dihamo z okolico in ki znamo stopiti skupaj ter pomagati. Trudimo se, da poleg naših vsakodnevnih nalog in dejavnosti, kot posamezniki v imenu enega državnega organa, pomagamo ljudem v težkih situacijah.

Ministrstvo za javno upravo je partner v mednarodnem konzorciju desetih projektnih partnerjev iz sedmih držav članic EU, »CARPE DIGEM – Catalysing Regions in Peripheral and Emerging Europe towards Digital Innovation Ecosystems«.

Evropska komisija je 8. septembra 2020 z izvedbenim sklepom obrila evropska sredstva v višini 80 milijonov evrov za sofinanciranje projekta gradnje 2. tira Divača-Koper, in sicer za gradnjo tunela T8 ter viaduktov V1 in V2.

Ministrstvo za infrastrukturo je s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt izdelave projektne dokumentacije navezovalne ceste 3. razvojne osi – Južna obvoznica Slovenj Gradec, katerega investicijska vrednost znaša 0,83 milijonov evrov in bo v višini 0,59 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Potrebujete lokacijsko informacijo za ogledano zemljišče? Uveljavljate pomoč občine ob rojstvu otroka? Potrebujete dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja s hrupom? Nekatere najbolj pogoste vloge, za katere so pristojne občine, lahko hitro in enostavno oddate tudi elektronsko!

Nosilka naslova evropska prestolnica kulture v letu 2025 je Nova Gorica, v partnerstvu z Gorico. Prvič v zgodovini sta dve mesti v dveh državah povezani v čezmejno evropsko prestolnico kulture. S slovesnim odprtjem bo zaživela 8. februarja 2025, na slovenski kulturni praznik.

Protipoplavna ureditev porečja Selške Sore (do kraja Dolenja vas) – zmanjševanje poplavne ogroženosti OPVP Železniki / Reduction of flood risk for the Selška Sora river sub-basin (up to Dolenja vas) – reduction of flood risks in the potential significant flood risk area of Železniki

Tehnična pomoč je namenjena zbiranju in deljenju podatkov v zvezi z lokacijami infrastrukture za alternativna goriva in za oblikovanje postopkov za vzpostavitev učinkovitega mehanizma usklajevanja teh podatkov na ravni EU, z dodelitvijo edinstvenih identifikacijskih kod operaterjem polnilnih točk in ponudnikom storitev e-mobilnosti.

Projekt Samo1planet (LIFE IP Care4Climate) ozavešča, izobražuje in usposablja deležnike na šestih področjih z namenom učinkovitejšega izvajanje ključnih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030. Teh šest področij obsega: trajnostno mobilnost, zeleno javno naročanje, trajnostno gradnjo in učinkovito rabo energije, odgovorno ravnanje s hrano, trajnostno rabo zemljišč ter prehod v nizkoogljično družbo.

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ang. Integrated National Energy and Climate Plan, je akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določaa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije:
• razogljičenje (emisije TGP in OVE),
• energetska učinkovitost,
• energetska varnost,
• notranji trg ter
• raziskave, inovacije in konkurenčnost.

Namen programa HBM je pridobiti podatke o izpostavljenosti prebivalcev Slovenije izbranim kemikalijam in oceniti tveganje za zdravje. Njegov cilj pa je s temi podatki podpreti nacionalne politike na področjih kemikalij, okolja in zdravja.

Z izvedbo novogradnje objekta bodo zagotovljene ustrezne prostorske kapacitete za izvajanje dejavnosti CZBO, boljša izkoriščenost obstoječe medicinske opreme, boljša izraba kadrovskih virov ter večja racionalizacija dela, s tem pa doseganje višje učinkovitosti dejavnosti celotnega zavoda.

LIFE integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji
LIFE IP NATURA.SI - LIFE17 IPE/SI/000011

15 partnerjev LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji v sodelovanju z različnimi sektorji - gozdarstvo, kmetijstvo, vodarstvo in drugimi ter deležniki prispeva k izboljšanju upravljanja Nature 2000 v Sloveniji ter izvaja konkretne akcije na terenu v osmih območjih Nature 2000.

Gradnja 7 tunelov (od T1 do T7), od tega 16,671 km glavnih cevi in 12,712 km servisnih cevi. V projektu je vključeno tudi projektno vodenje, ki poleg notranjih stroškov projektnega podjetja in inženiringa obsega še gradbeni nadzor in monitoringe vezane na okoljsko zakonodajo.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 24. 11. 2021 odobrila sofinanciranje projekta "Izdelava dokumentacije za izgradnjo hitre ceste za 2. odsek 3. razvojne osi sever od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug". Projekt, katerega investicijska vrednost znaša 16,77 milijonov evrov, bo v višini nekaj manj kot 11 milijonov evrov sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.