Skoči do osrednje vsebine

HBM 2018-2022 - Program humanega biomonitoringa za obdobje 2018-2022

Namen programa HBM je pridobiti podatke o izpostavljenosti prebivalcev Slovenije izbranim kemikalijam in oceniti tveganje za zdravje. Njegov cilj pa je s temi podatki podpreti nacionalne politike na področjih kemikalij, okolja in zdravja.

Humani biomonitoring (HBM) je merjenje in spremljanje sprememb v tkivih, tekočinah, celicah oziroma biokemičnih procesih pri ljudeh, ki so posledica izpostavljenosti neki kemični snovi.
Glavni namen programa HBM je pridobiti podatke o izpostavljenosti prebivalcev Slovenije izbranim kemikalijam in oceniti tveganje za zdravje. Njegov cilj pa je s temi podatki podpreti nacionalne politike na področjih kemikalij, okolja in zdravja.

Ljudje smo izpostavljeni velikemu številu kemikalij v okolju, vendar je izpostavljenost kljub pomembnemu napredku v zadnjem desetletju še vedno pomanjkljivo opredeljena, čeprav je ocena izpostavljenosti ključni element za oceno tveganja. HBM je orodje za oceno izpostavljenosti ljudi kemikalijam, posledic izpostavljenosti in občutljivosti za nastanek posledic. HBM se uveljavlja tudi kot orodje za oceno tveganja in upravljanje s tveganji zaradi izpostavljenosti kemikalijam. Podatki in informacije pridobljene s HBM se uporabljajo tudi za vrednotenje uspešnosti ukrepov politike in zakonske ureditve (npr. omejitve, prepovedi).

Humani biomonitoring se je v Sloveniji prvič izvajal med leti 2007 in 2014. Ta program je bil že usklajen s projekti, namenjenimi za harmonizacijo humanega biomonitoringa v Evropski uniji. V novem, nekoliko krajšem, a po vsebini obsežnejšem programu, spremljamo prisotnost kemikalij in biokemijskih pokazateljev izpostavljenosti, učinkov in občutljivosti za razvoj teh učinkov v telesnih tekočinah in tkivih preiskovancev. Kot kriterij za vključitev posameznih kemikalij v humani biološki monitoring se upošteva njihova škodljivost za zdravje, razširjenost in verjetnost za izpostavljenost prebivalcev tem kemijskim snovem. Soizvajalca programa sta Institut »Jožef Stefan« in Nacionalni inštitut za javno zdravje, sredstva za izvedbo celotnega programa pa so bila ocenjena blizu 2 milijona EUR.
Pri izvedbi HBM je potrebno pridobiti tudi podatke o življenjskih navadah preiskovancev in o njihovi pretekli izpostavljenosti kemikalijam v okolju (npr. hobiji, osebne navade, prehranske navade, poklic), saj so ti podatki  koristni pri določanju  virov in poti izpostavitve. Uporaba podatkov HBM, kot elementov za ocene tveganja in odločanje pri obvladovanju tveganj za zdravje, bo v bodoče vključena v evropsko zakonodajo, namenjeno varovanju zdravja in okolja, varstvu pri delu in trajnostnemu razvoju kot osnovi.