Skoči do osrednje vsebine

Zahteve za proizvode na enotnem trgu

Za doseganje visoke ravni varstva potrošnikov je treba zagotoviti, da so na trgu dostopni le varni proizvodi. Proizvodi na enotnem trgu Evropske unije morajo ustrezati visokim merilom varnosti, številnim standardom in tehničnim zahtevam za proizvode ter zahtevam varstva okolja. Določene so obveznosti gospodarskih subjektov glede varnosti proizvodov, sistem hitre izmenjave informacij o nevarnih proizvodih in ukrepi na ravni Evropske unije. S tem se poleg varstva potrošnikov zagotavlja tudi odprava nelojalne konkurence in ustvarja pošteno konkurenčno okolje.

Prost pretok proizvodov

Državljanom držav članic Evropske unije je omogočeno študirati, nakupovati, delati, se upokojiti in živeti v kateri koli državi Evropske unije ter izbirati med izdelki iz vse Evrope. V ta namen zagotavljamo prosti pretok blaga, storitev, kapitala in oseb na enotnem notranjem trgu Evropske unije. Z odpravo tehničnih, pravnih in birokratskih ovir državljanom omogočamo tudi, da svobodno trgujejo in poslujejo.

Države članice Evropske unije zagotavljajo prosti pretok neživilskih proizvodov, ki izpolnjujejo bistvene zahteve iz harmoniziranih standardov, ki ustvarjajo domnevo o skladnosti. Uporaba teh standardov je prostovoljna, proizvajalci pa lahko dokazujejo varnost proizvodov tudi z drugimi tehničnimi specifikacijami, največkrat v postopkih, ki vključujejo organe za ugotavljanje skladnosti. Glavni cilji harmonizacije so aktivna podpora gospodarstvu pri doseganju mednarodne konkurenčnosti, pozitiven vpliv na kakovost proizvodov in skrb za varnost potrošnika.

Načelo vzajemnega priznavanja je temeljno načelo delovanja notranjega trga in zagotavlja, da se proizvodi, za katere ne veljajo vseevropski harmonizirani predpisi, načeloma lahko prosto gibljejo znotraj enotnega trga, če se zakonito tržijo v eni državi članici.

Harmonizirano in neharmonizirano področje proizvodov

Na harmoniziranem področju proizvodov je poenotenje (harmonizacija) tehničnih zahtev za proizvode na enotnem trgu Evropske unije prvi korak k odstranitvi nepotrebnih tehničnih ovir pri trgovanju s proizvodi.

Na neharmoniziranem področju proizvodov je načelo vzajemnega priznavanja temeljno načelo delovanja enotnega trga Evropske unije in zagotavlja, da se proizvodi, za katere ne veljajo vseevropski harmonizirani predpisi, načeloma lahko prosto gibljejo znotraj enotnega trga Evropske Unije, če se zakonito tržijo v eni državi članici Evropske unije.

Splošna varnost neživilskih potrošniških proizvodov

Za zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov so določene splošne zahteve glede varnosti proizvodov, ki se ne nanašajo samo na določeno področje, glede katerega so določene specifične tehnične zahteve, ampak se uporablja splošno za različna področja neživilskih potrošniških proizvodov. S tem se uveljavlja zahteva po splošni varnosti proizvodov, ki vsebuje določbe o obveznostih proizvajalcev in distributerjev glede varnosti proizvodov, v pomoč pa je sistem za hitro izmenjavo informacij glede ukrepov na ravni Evropske unije. Skupni pravni okvir in izpolnjevanje zahtev omogočata gospodarstvu prosti pretok blaga, varstvo potrošnikov, konkurenčno prednost in odpravo nelojalne konkurence.

Proizvod je skladen z zahtevami Direktive o splošni varnosti proizvodov, kadar izpolnjuje pravila Evropske unije o varnosti proizvodov oziroma zahteve po evropski ali notranji zakonodaji. Če ni predpisov ali standardov Evropske unije, se skladnost proizvoda določi v skladu z drugimi referenčnimi dokumenti, kot so domači standardi, priporočila Evropske komisije in kodeksi ravnanja.

Evropska komisija je zaradi hitrejše in lažje izmenjave informacij pripravila tudi možnost elektronske prijave nevarnih proizvodov.

Infrastruktura kakovosti

Standardi so med ključnimi dejavniki prenosa inovacij v gospodarstvo in napredka enotnega trga. So zelo pomembno orodje za krepitev evropske konkurenčnosti, omogočajo tehnični razvoj, spodbujajo mednarodno trgovino in prispevajo k družbeni blaginji glede zdravja, varnosti in okolja.

Akreditacija je uradna izjava o usposobljenosti, poklicni integriteti in nepristranskosti organov, ki bodo priglašeni Komisiji in drugim državam članicam. Kadar nacionalni akreditacijski organ ugotovi, da organ za ugotavljanje skladnosti, ki mu je izdal certifikat o akreditaciji, ni več ustrezno usposobljen ali ne izpolnjuje svojih obveznosti, lahko certifikat o akreditaciji umakne.

Organ za ugotavljanje skladnosti je organ, ki opravlja eno ali več dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno z eno ali več dejavnosti, kot so umerjanje, preskušanje, certificiranje in kontrola. Priglašeni organi so organi za ugotavljanje skladnosti, ki jih je nacionalni organ uradno imenoval za izvajanje postopkov ugotavljanja skladnosti po veljavni usklajevalni zakonodaji Unije, ko se zahteva sodelovanje tretje osebe. Priglasitveni organ je vladni ali javni organ, ki imenuje in priglaša organe za ugotavljanje skladnosti.

Nadzor nad varnostjo proizvodov in sistemi za obveščanje med organi nadzora

Cilj nadzora nad trgom je zagotoviti, da proizvodi izpolnjujejo veljavne zahteve, ki zagotavljajo visoko raven varstva javnih interesov, na primer zdravja in varnosti na splošno, zdravja in varnosti na delovnem mestu, varstva potrošnikov, varstva okolja in varnosti. Poleg tega je nadzor nad trgom pomemben z vidika interesov gospodarskih subjektov, saj pomaga preprečevati nelojalno konkurenco.

Sistem hitrega obveščanja (angleško Rapid Alert System - RAPEX), ki se uporablja za neživilske proizvode, omogoča 31. sodelujočim državam (vse države Evropskega gospodarskega prostora) in Evropski komisiji, da si izmenjujejo informacije o proizvodih, ki pomenijo tveganje za zdravje in varnost, ter o ukrepih, ki jih te države izvajajo za odpravo navedenega tveganja.

Drug pomemben sistem je hitro in učinkovito komunikacijsko sredstvo za izmenjavo informacij v kratkem času med organi za nadzor nad trgom (angleško Information and Communication System on Market Surveillance - ICSMS). Omogoča hitro in učinkovito izmenjavo informacij o neskladnih proizvodih med organi nadzora, kot so rezultati preskusov, identifikacijski podatki o proizvodu, fotografije, informacije o gospodarskih subjektih, ocene tveganja, informacije o nesrečah in ukrepih nadzornih organov. Cilj ni le izogniti se primerom, pri katerih se nevaren proizvod umakne s trga v eni državi, v drugi pa se še vedno dolgo prodaja.

Projekti in programi

  • Z razvojnimi spodbudami želimo dvigniti produktivnosti slovenskega gospodarstva v smeri zelenega in digitalnega prehoda ter omogočiti enakomeren razvoj slovenskih regij. Z javnimi razpisi in drugimi oblikami dodeljevanja finančnih spodbud naslavljamo področja turizma, investicij, raziskav in razvoja, digitalizacije, podpornega okolja za podjetništvo ter seveda področje soočanja z energetsko krizo.