Skoči do osrednje vsebine

Načelo vzajemnega priznavanja je temeljni princip delovanja notranjega trga in zagotavlja, da se proizvodi, za katere ne veljajo vseevropski harmonizirani predpisi, načeloma lahko prosto gibljejo znotraj enotnega trga, če se zakonito tržijo v eni državi članici.

Načelo vzajemnega priznavanja

Načelo vzajemnega priznavanja, ki je zapisano v 34., 35 in 36. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije, določa prepoved vseh omejitev pri trgovanju, ki imajo enak učinek kot količinske omejitve pri uvozu. V to skupino omejitev spadajo tudi nacionalne tehnične zahteve za lastnosti proizvodov, njihovo označevanje, zahteve za kakovost in podobno. Praksa je pokazala, da države članice pogosto uveljavljajo prav tovrstne ukrepe za zaščito oziroma za prepoved dajanja tovrstnih proizvodov na svoje trge, kljub temu, da se legalno dajejo na trge drugih držav članic.

Sodišče Evropska unije je že leta 1979 sprejelo prvo sodbo na področju medsebojnega priznavanja, to je znani primer Cassis de Dijon, kjer je ugotovilo, da je taka praksa nesprejemljiva. Več kot tridesetletna sodna praksa, ki je sledila prvi odločitvi Sodišča na področju medsebojnega priznavanja, je bila podlaga za pripravo Uredbe Evropske skupnosti številka 764/2008. Z njo je zagotovljena uveljavitev postopkov ravnanja organov oblasti, ko ta želi prepovedati nadaljnjo prodajo zadevnega proizvoda in tako dokazati upravičenost svojih specifičnih nacionalnih zahtev. V preteklosti je bila praksa na tem področju ravno obratna. Organi oblasti so zahtevali od gospodarskih subjektov, da sami dokažejo upravičenost dajanja proizvoda na trg druge države, predvsem z zahtevami po dodatnih preskušanjih proizvoda ali s pridobitvijo dodatnih certifikatov, kar je pomenilo precejšnjo obremenitev za podjetja, predvsem za mala in srednja.

Jasno so opredeljeni načini komuniciranja med organom oblasti, običajno je to pristojni inšpektorat in prizadetim gospodarskim subjektom. V skladu s to proceduro je določen rok 20 dni, v katerem mora organ oblasti, po pridobitvi ustreznih podatkov o lastnostih proizvoda ter informacijah glede pravne upravičenosti dajanja zadevnega proizvoda na trg druge države članice, sprejeti odločitev o upravičenosti umika omenjenega proizvoda s svojega trga. Upravičeni razlog za tako odločitev je lahko javni interes, kot je  varstvo, okolja, zdravja, ljudi, živali in rastlin, javne morale in tako dalje. Poleg tega pa mora biti takšna odločitev sorazmerna njenemu cilju.

Uredba določa ustanovitev Kontaktnih točk za proizvode, ki je v vsaki državi članici ena. V Sloveniji je to Kontaktna točka na Slovenskem inštitutu za standardizacijo, ki z brezplačnim posredovanjem informacij olajšuje poslovanje gospodarskim subjektom. Kontaktna točka najkasneje v 15 delovnih dneh prosilcu posreduje informacije o proizvodih za katere obstajajo nacionalne tehnične zahteve. Poleg tega Kontaktna točka podaja informacije, ali je za proizvode potrebno predhodno pridobiti dovoljenje za dajanje na trg, informacije o nacionalnem organu, pristojnemu za tehnične predpise, kakor tudi o načinu reševanja morebitnih nesoglasij med organom oblasti in gospodarskim subjektom.

Kljub uveljavitvi Uredbe in izboljšavah na področju prostega pretoka proizvodov, za katere ne veljajo vseevropski harmonizirani predpisi, načelo vzajemnega priznavanja ne deluje tako, kot bi si želeli. Da bi načelo v praksi hitreje, enostavneje in jasneje delovalo, je Evropska Komisija predlagala novo uredbo o vzajemnem priznavanju blaga. Uredba 2019/515/EU o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici in o razveljavitvi Uredbe številka 764/2008/ES. Nova uredba začne veljati 19. aprila 2020.

Preprečevanje tehničnih ovir v trgovini

Obveščanje držav članic Evropske unije in Svetovne trgovinske organizacije o novih, neharmoniziranih tehničnih predpisih poteka v skladu z Uredbo o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti.  Uredba določa način dela in sodelovanja pristojnih ministrstev ter Slovenskega inštituta za standardizacijo pri izvajanju postopka notificiranja po pravilih Evropske unije v skladu z Direktivo 2015/1535/EU o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe in mednarodnimi pravili sprejetimi v okviru Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, ki je del Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije. Kontaktna točka za administrativno podporo izvajanju notifikacij deluje v okviru Slovenskega inštituta za standardizacijo za tehnične predpise in v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za sanitarne in fitosanitarne ukrepe.

Postopek notificiranja v skladu z Direktivo omogoča preučitev nacionalnih, neharmoniziranih tehničnih predpisov, ki jih države članice nameravajo uvesti za industrijske, kmetijske ter ribiške proizvode in storitve informacijske družbe, pred njihovim sprejetjem. Cilj je zagotoviti uskladitev teh besedil z zakonodajo Evropske unije in osnovnimi načeli notranjega trga. V poenostavljeni obliki se uporablja tudi za države članice Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so podpisnice sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ter za Švico in Turčijo.

  • Vodilo Evropske komisije za izvajanje notifikacij – vse na enem mestu

    Vzporedno s postopkom notifikacije v skladu z Direktivo več zakonskih aktov v Evropski uniji zahteva notifikacijo tehničnih predpisov in pravil o storitvah v informacijski družbi. Podrobnosti o drugih postopkih notifikacije in kako opraviti notifikacijo, ki sodi tudi v področje drugih aktov Evropske unije najdete v Vodilu.
    Smernice in priporočila | Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
  • Slovensko vodilo za notifikacijo

    Večkrat se pripravljavcem neharmoniziranih predpisov postavlja vprašanje, ali je predpis potrebno notificirati v skladu s postopkom iz Direktive 2015/1535/EU ali ne. Za lažjo odločitev smo pripravili Vodilo o ukrepih, ki zahtevajo notifikacijo.
    Smernice in priporočila | Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Iskalnik