Skoči do osrednje vsebine

Načelo vzajemnega priznavanja je temeljno načelo delovanja notranjega trga in zagotavlja, da se proizvodi, za katere ne veljajo vseevropski harmonizirani predpisi, načeloma lahko prosto gibljejo znotraj enotnega trga, če se zakonito tržijo v eni državi članici.

Načelo vzajemnega priznavanja

Načelo vzajemnega priznavanja, ki je zapisano v 34., 35. in 36. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije, določa prepoved vseh omejitev pri trgovanju, ki imajo enak učinek kot količinske omejitve pri uvozu. V to skupino omejitev spadajo tudi nacionalne tehnične zahteve za lastnosti proizvodov, njihovo označevanje, zahteve za kakovost in podobno. Praksa je pokazala, da države članice pogosto uveljavljajo prav tovrstne ukrepe za zaščito oziroma prepoved dajanja tovrstnih proizvodov na svoje trge, kljub temu, da se zakonito dajejo na trge drugih držav članic.

Sodišče Evropske unije je že leta 1979 sprejelo prvo sodbo na področju medsebojnega priznavanja, to je znani primer Cassis de Dijon, kjer je ugotovilo, da je taka praksa nesprejemljiva. Več kot tridesetletna sodna praksa, ki je sledila prvi odločitvi Sodišča na področju medsebojnega priznavanja, je bila podlaga za pripravo uredbe Evropske skupnosti o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici.

Uveljavitev postopkov ravnanja organov oblasti, ko ta želi prepovedati nadaljnjo prodajo zadevnega proizvoda in tako dokazati upravičenost svojih specifičnih nacionalnih zahtev je zagotovljena z uredbo Evropske skupnosti o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici. Prav tako so jasno opredeljeni načini komuniciranja med organom oblasti, običajno je to pristojni inšpektorat, in prizadetim gospodarskim subjektom. V skladu s tem postopkom je določen rok 20 dni, v katerem mora organ oblasti po pridobitvi ustreznih podatkov o lastnostih proizvoda in informacij glede pravne upravičenosti dajanja zadevnega proizvoda na trg druge države članice sprejeti odločitev o upravičenosti umika navedenega proizvoda s svojega trga. Upravičeni razlog za tako odločitev je lahko javni interes, kot je varstvo okolja, zdravja, ljudi, živali in rastlin, javne morale in tako dalje. Poleg tega mora biti takšna odločitev sorazmerna z njenim ciljem.

Ustanovitev kontaktnih točk za proizvode, ki je v vsaki državi članici ena, določa Uredba o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici. V Sloveniji je to kontaktna točka na Slovenskem inštitutu za standardizacijo, ki z brezplačnim pošiljanjem informacij olajšuje poslovanje gospodarskim subjektom. Kontaktna točka v največ 15 delovnih dneh prosilcu pošlje informacije o proizvodih, za katere obstajajo nacionalne tehnične zahteve. Poleg tega kontaktna točka daje informacije, ali je za proizvode treba predhodno pridobiti dovoljenje za dajanje na trg, informacije o nacionalnem organu, pristojnem za tehnične predpise, pa tudi o načinu reševanja morebitnih nesoglasij med organom oblasti in gospodarskim subjektom.

Načelo vzajemnega priznavanja ne deluje tako, kot bi si želeli, kljub uveljavitvi uredbe o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici. Da bi načelo v praksi hitreje, preprosteje in jasneje delovalo, je bila sprejeta nova uredba o vzajemnem priznavanju blaga, ki je začela veljati 19. aprila 2020. Za krepitev načela vzajemnega priznavanja nova uredba določa okrepitev mreže kontaktnih točk za proizvode, ki olajšujejo komunikacijo med organi in podjetji ter jim zagotavljajo pogosto zelo tehnične informacije o pravilih in postopkih za proizvode. Nova uredba krepi čezmejno sodelovanje med kontaktnimi točkami in tudi povezavo med pristojnimi organi v posamezni državi članici prek spletne platforme enotnega digitalnega portala. Poleg tega nova uredba uvaja prostovoljno izjavo o vzajemnem priznavanju, ki jo lahko izpolnijo gospodarski subjekti. V tej izjavi gospodarski subjekt prostovoljno poda informacijo o tem, s katero notranjo zakonodajo je izdelek skladen, da je lahko naprodaj drugje v EU. Cilj te izjave je poenostaviti pridobivanje informacij o skladnosti proizvoda in zmanjšati upravno breme. Drug pomemben del nove uredbe je postopek reševanja težav, ki omogoča gospodarskim subjektom, da če imajo težave z dostopom na trg, za njihovo reševanje uporabijo mehanizem SOLVIT (brezplačno reševanje težav državljanov ali podjetij na notranjem trgu EU). Če to ne uspe, lahko Komisija izda mnenje in poda priporočila za pomoč pri usklajevanju strank.

Preprečevanje tehničnih ovir v trgovini

Obveščanje držav članic Evropske unije in Svetovne trgovinske organizacije o novih, neharmoniziranih tehničnih predpisih poteka v skladu z Uredbo o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti. Uredba določa obveznosti, način dela in sodelovanja pristojnih ministrstev ter Slovenskega inštituta za standardizacijo pri izvajanju postopka notificiranja po pravilih Evropske unije v skladu z direktivo o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe ter z mednarodnimi pravili, sprejetimi v okviru sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, ki je del marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije. Kontaktna točka za upravno podporo izvajanju notifikacij deluje v okviru Slovenskega inštituta za standardizacijo za tehnične predpise ter v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za sanitarne in fitosanitarne ukrepe. 

Postopek notificiranja v skladu z direktivo o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti omogoča proučitev nacionalnih, neharmoniziranih tehničnih predpisov, ki jih države članice nameravajo uvesti za industrijske, kmetijske ter ribiške proizvode in storitve informacijske družbe, pred njihovim sprejetjem. Cilj je zagotoviti uskladitev teh besedil z zakonodajo Evropske unije in osnovnimi načeli notranjega trga. V poenostavljeni obliki se uporablja tudi za države članice Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so podpisnice sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ter za Švico in Turčijo.

Postopek notificiranja je objavljen na spletni strani Slovenskega inštituta za standardizacijo.