Skoči do osrednje vsebine

Harmonizacija pomeni poenotenje različnih pravnih redov, ki niso neodvisni drug od drugega. Pri tovrstnem pristopu posamezne države članice nimajo nikakršne samostojne pristojnosti in ne morejo s sprejemom bolj oziroma manj strogih nacionalnih standardov dopolnjevati oziroma razveljaviti skupnostnih pravil. Glavni cilj so aktivna podpora gospodarstvu pri doseganju globalne konkurenčnosti, pozitiven vpliv na kakovost proizvodov ter skrb za varnost potrošnika.

Tehnične zahteve za proizvode

Mednarodna trgovina je tesno povezana s številnimi tehničnimi zahtevami za proizvode, z njimi povezanimi storitvami in standardi predvsem z vidika zagotavljanja varnosti. Je pomemben del gospodarske politike, ki omogoča državam razvoj in napredek, kar je tesno povezano z gospodarsko rastjo, zaposlenostjo in stalnim razvojem.

Ob sprostitvi trgovinske izmenjave je nujno potrebno zagotoviti ustrezno zaščito zdravja ljudi, živali in rastlin, varnosti potrošnikov in drugih uporabnikov ter okolja. Proizvodi na enotnem trgu morajo ustrezati visokim merilom varnosti in zahtevam varstva okolja. Sistem, ki to zagotavlja je sestavljen iz več elementov. Tehnične ali kakovostne zahteve za proizvode, proizvodne procese ali preskusne metode so definirani v standardih. Standardizacija je orodje industriji za zagotavljanje zmogljivosti, varnosti in interoperabilnosti proizvodov. S postopki ugotavljanja skladnosti, ki se ga izvaja preden se proizvod da na trg, proizvajalci potrjujejo, da so njihovi proizvodi skladni z veljavnimi zahtevami. Akreditacija je zadnji nivo javnega nadzora v evropskem sistemu ugotavljanja skladnosti. Zasnovan je tako, da zagotavlja, da so organi za ugotavljanje skladnosti ustrezno usposobljeni za opravljanje svojih storitev.  

Pravni okvir za pravila, ki urejajo prost pretok  tehničnih neživilskih proizvodov opredeljuje Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti in pomeni pravno podlago za prenos direktiv Evropske unije v slovenski pravni red. Zakon ureja pogoje dajanja proizvodov na trg ali v uporabo, tehnične zahteve za proizvode, postopke ugotavljanja skladnosti, zahteve in postopke določitve organov za ugotavljanje skladnosti ter listine, ki morajo biti priložene proizvodom ob dajanju na trg. 

Varnost proizvodov in oznaka CE

Oznaka CE je glavni kazalec skladnosti proizvoda in potrjuje, da proizvod izpolnjuje bistvene zahteve glede varnosti potrošnikov, zdravja in varovanja okolja, kot jih določa zakonodaja Evropske unije. Z označevanjem izdelkov v skladu z zakonodajo se varuje javni interes z zahtevami po varnih proizvodih, saj se s pomočjo zakonodajnih mehanizmov podpira in omogoča prost pretok blaga znotraj Evropske unije. Ker enoten evropski trg prinaša ugodnosti potrošnikom, le-ti pričakujejo varnost kupljenih proizvodov. V skladu z zakonodajo morajo proizvajalci podati izjavo, da so njihovi proizvodi varni. Prav tako morajo uvozniki preveriti, ali je proizvajalec izvedel vse ukrepe v zvezi z zakonodajo. Distributerji pa morajo znati določiti in se odločiti, kateri proizvodi so skladni in ustrezni glede varnosti. Izdelovalec proizvoda označi izdelek z oznako CE in na lastno odgovornost izjavlja, da je proizvod skladen z vsemi zakonskimi zahtevami za pridobitev oznake ter zagotavlja njegovo ustreznost na območju celotnega Evropskega gospodarskega prostora, ki poleg 28 držav članic Evropske unije, obsega še Islandijo, Norveško, Liechtenstein ter Turčijo. Enako velja za izdelke, ki so bili narejeni zunaj Evropske unije in so namenjeni za prodajo na območju Evropskega gospodarskega prostora in Turčije. Z oznaka CE izdelovalec potrdi skladnost izdelka z vsemi ustreznimi  varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami veljavne direktive ali pa je dal, če je to navedeno v direktivi, izdelek preskusiti priglašenemu organu za potrjevanje skladnosti.

Proizvajalci morajo zagotoviti, da so njihovi proizvodi skladni z ustreznimi varnostnimi zahtevami. To dosežejo z ocenjevanjem možnih tveganj in preskušanjem vzorcev proizvoda. V primeru nekaterih proizvodov, ki sami po sebi predstavljajo večje tveganje, kot na primer plinski grelci ali verižne žage, proizvajalci sami ne morejo preveriti varnosti. V takih primerih mora preverjanje varnosti izvesti neodvisna organizacija, ki jo imenuje pristojni državni organ. 

Prav zato so vse evropske države ustanovile organe za nadzor trga. Njihova naloga je nadzorovati trg in kar najbolje zaščititi potrošnike pred nevarnimi proizvodi. To dosegajo z inšpekcijskimi nadzori proizvajalcev, uvoznikov in distributerjev, s pregledi in preskušanjem proizvodov in z ukrepi v primeru nespoštovanja pravil. Med take ukrepe spadajo odpoklic nevarnih proizvodov od potrošnikov, umik le-teh s polic, uničenje nevarnega blaga ter izrekanje globe ali drugih sankcij. Poleg tega se nacionalni organi medsebojno obveščajo o ukrepih, izvedenih v zvezi z nevarnimi proizvodi. Te informacije si sporočajo prek sistema hitrega obveščanja, kar omogoča, da tudi druge evropske države izvedejo podobne ukrepe. Ne nazadnje, morajo pristojni nacionalni organi spremljati tudi pritožbe potrošnikov v zvezi s težavami glede varnosti proizvodov.

Standardizacija

Standardi so eden od ključnih elementov za prenos inovacij v gospodarstvo in napredek enotnega trga. So zelo pomembno orodje za krepitev evropske konkurenčnosti, omogočajo tehnični razvoj, spodbujajo globalno trgovino in prispevajo k družbeni blaginji ter zdravju, varnosti in okolju. Standardi so v pomoč podjetjem pri racionaliziranju proizvodnje in storitev, saj v njih lahko najdemo tehnične specifikacije in druga natančna merila, ki se pogosto uporabljajo kot pravila, navodila, preskusni postopki ali definicije ter kot trenutno uveljavljeno stanje tehnike predstavljajo osnovo za nov razvoj.

Slovenski inštitut za standardizacijo je slovenski nacionalni organ, ki skrbi za pripravo, sprejemanje in izdajanje standardov ter drugih standardizacijskih dokumentov. Zastopa slovenske interese v mednarodnih organizacijah (ISO – Mednarodna organizacija za standardizacijo in IEC–Mednarodna komisija za elektrotehniko, ITU–Mednarodna zveza za telekomunikacije) in v evropskih organizacijah (CEN–Evropski odbor za standardizacijo, CENELEC–Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo, ETSI–Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde) ter preko tehničnih odborov omogoča enakopravno vključevanje Slovenije v standardizacijske aktivnosti evropske in mednarodne standardizacije.

Skupna pobuda za standardizacijo vsebuje ambiciozne načrte in ukrepe na posameznih področjih standardizacije z namenom krepitve konkurenčnosti gospodarstva v Evropski uniji in tudi širše v svetovnem standardizacijskem okolju. Podpisniki pobude so Evropska komisija, vse države članice Evropske unije in članice EFTA, evropske standardizacijske organizacije (CEN, CENELEC in ETSI), nacionalni organi za standardizacijo, evropska industrija, ki jo zastopajo različna združenja, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji ter družbeni deležniki, ki predstavljajo  potrošnike in okoljske interese.

Akreditacija

Akreditiranje je strokovni, nepristranski in neodvisen postopek, s katerim nacionalna akreditacijska služba z akreditacijsko listino uradno potrdi usposobljenost organov za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti, kot so kalibracijski in preskuševalni laboratoriji, certifikacijski in kontrolnii organov, preveritelje sheme za sisteme ravnanja z okoljem in njihovo presojo ter preveriteljev poročil o emisijah toplogrednih plinov.

Akreditacija pripomore k izboljševanju kakovosti proizvodov in storitev, pomaga gospodarstvu dosegati globalno konkurenčnost in prispeva k pospeševanju mednarodne trgovine. Sistem akreditiranja omogoča neoviran pretok blaga, ki ga spremljajo listine akreditiranih organov, ki so mednarodno veljavne.

Organi za ugotavljanje skladnosti

Organi za ugotavljanje skladnosti so podjetja, ki so z odločbo ministrstva določena za izvajanje dejavnosti ugotavljanja skladnosti kot so kalibracija, preizkušanje, certificiranje in kontrola. Določitev za organ za ugotavljanje skladnosti je pogojena z akreditacijo po ustreznih standardih glede na področje proizvoda, storitve in naloge oziroma dejavnost. Organi za ugotavljanje skladnosti morajo trajno izpolnjevati zahteve za določitev, ki so določene s predpisi oziroma z odločbo.

Organi za ugotavljanje skladnosti postanejo priglašeni organi, ko jih ministrstvo priglasi Evropski komisiji in drugim državam članicam v tako imenovano bazo priglašenih organov (angleško New Approach Notified and Designated Organisations Information System-NANDO). Priglasitev je ključna, saj se s tem podjetjem odpre notranji trg Evropske unije, kjer lahko opravljajo storitve ugotavljanja skladnosti enakovredno kot priglašeni organi ostalih držav članic. 

Postopki imenovanja in priglasitve so za vsako področje specifične, kot na primer na področju gradbenih proizvodov, kjer gre za določitev za organ, ki je pooblaščen za izvajanje nalog tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti. Za tiste gradbene proizvode, za katere ni ali še ni harmoniziranih standardov, proizvajalec lahko pridobi evropsko tehnično oceno na osnovi evropskega ocenjevalnega dokumenta. 

Pridobitev odločbe za določitev organa za ugotavljanje skladnosti

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Iskalnik